Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
NOVOSTI ZA PACIENTE
Bralka je slišala, da se z novim letom izboljšuje položaj pacientov glede čakalnih dob, čakanja v ordinaciji, pridobitve drugega mnenja ipd. Zanima jo, katere stvari bodo za paciente ugodnejše.
Že decembra 2017 oziroma januarja 2018 sta oziroma bosta začeli veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti in novela zakona o pacientovih pravicah, prav tako so z novim letom začele veljati nekatere določbe zakona o zdravniški službi, ki pomembno vplivajo na pacientove pravice.
Pri čakalnih dobah se uvaja nova kategorija napotnice »zelo hitro«, ki pacientu zagotavlja zdravstveno obravnavo v 14 dneh, poleg tega pa ostajajo v veljavi tudi druge kategorije. Napotnica »nujno« pacientom omogoča obravnavo najkasneje v 24 urah, napotnica »hitro« pa v 3 mesecih, razen v primeru rakavih obolenj – tu je čakalna doba omejena na 1 mesec. Napotnica »redno« zagotavlja zdravstveno obravnavo v 6 mesecih, razen ortodontije in ortopedije (tu mora biti pacient obravnavan v 12 mesecih) ter zobne protetike (tu mora biti pacient obravnavan v 18 mesecih).
Čakalni seznami morajo biti po novem vodeni elektronsko. Pomembna novost je, da se lahko pacient za posamezno storitev uvrsti na čakalni seznam pri največ enem izvajalcu, in sicer za največ en termin. Do zdaj je bilo mogoče, da so bili pacienti vpisani na čakalni seznam pri več izvajalcih.
Če pacient ne bo prišel na termin za zdravstveno obravnavo in ga obenem ne bo odpovedal, ga bodo po novem avtomatično črtali s čakalnega seznama. Prav tako ga bodo črtali v primeru smrti in tudi če bo želel, da ga črtajo, če bo zavrnil storitev ali če bo v slabem zdravstvenem stanju, v katerem operacije ne bi prenesel.
Zakon o pacientovih pravicah nekoliko podaljšuje čakalno dobo v čakalnici z 20 na 30 minut. Omejitev čakanja pa ne velja v primerih, ko mora zdravnik zagotavljati drugemu pacientu nujno medicinsko pomoč ali kadar končuje delo pri predhodno obravnavanem pacientu. Omejitev čakalne dobe ne velja za tiste paciente, ki bodo na naročeni termin zamudili, ali za tiste, ki bodo prišli k zdravniku nenaročeni.
Novost v zdravstveni zakonodaji je tudi v primerih, ko je treba bolnika zaradi ekstremnega zdravstvenega stanja na posteljo privezati s pasovi. Zaradi občutljivega posega v človekove pravice je bila do zdaj ta možnost uveljavljena le za psihiatrične bolnike, in še to le na osnovi odobritve sodišča. Po novem se ta možnost širi na vse bolnike, in sicer se lahko lečeči zdravnik odloči za ta ukrep za največ štiri ure, pri tem pa mu ni treba obveščati sodišča, temveč le pacienta, če pa ta ni sposoben razumeti nujnosti ukrepa, mora vsakih 12 ur obvestiti njegove svojce, če teh ni, pa zastopnika pacientovih pravic.
