Za kruh in vodo

feb. '18

Statistika je neusmiljena. Smrtnost otrok v Afriki je osemkrat večja kot v Evropi, če pa pogledamo podatke svetovne zdravstvene organizacije, so razmere v tistem delu Afrike, ki jo imenujemo podsaharska, še bolj strašljive. Ob tem nas UNESCO prosi za prispevke, da bi rešili vsaj nekaj otrok, ki umirajo od lakote in z njo povezanimi boleznimi. Veliko ljudi se odzove na te prošnje, tudi vlade, kjer še ni povsem zamrl občutek za sočutnost, namenjajo svoj delež za ublažitev revščine po svetu. Navsezadnje je težko ostati neprizadet ob fotografijah umirajočih dojenčkov in njihovih mater, ki jih ne morejo nahraniti. V ozadju teh tragedij so dejanski gospodarji sveta, ki na nesreči ljudi kujejo vratolomne dobičke.

Po vsem svetu zaradi lakote trpi več kot milijarda ljudi, najbolj izpostavljeni so v Afriki. Toda kje je pravi vzrok, da ljudem primanjkuje hrane v državah, kjer so jo še pred nekaj desetletji pridelali dovolj ne le za lastne potrebe, temveč so jo celo prodajale drugim državam? Odgovor je preprost. Pomanjkanje je mednarodnim korporacijam omogočilo, da so z revščino nerazvitih povečevale svoje dobičke. Njihov pohlep je šel celo tako daleč, da so v svoje blagajne preusmerile precejšen del pomoči, ki so jo za blažitev težav držav v razvoju namenile mednarodne organizacije in posamezne države. K temu je treba dodati še pohlep političnih elit, ki so jih premamile provizije podkupovalcev, tako da prepogosto niti polovica pomoči ni prišla do tistih, ki jim je bila namenjena. K temu pa je treba dodati še dejstvo, da so »veliki igralci« v tej človeški tragediji poskrbeli za netenje vojaških spopadov med državami, ki so jim namesto humanitarne pomoči dobavljali orožje. Če bi le desetino denarja, ki ga svet namenja za orožje, usmerili za odpravo lakote, ne bi bilo umirajočih otrok.

Brezobzirni pohlep po dobičku je – poleg vsega drugega – zmanjšal obdelovalne površine za kmetijsko proizvodnjo, selitev umazane industrije v države svetovnega juga pa je povzročila nezaslišano onesnaževanje vodnih virov. In tako trčimo na naslednjo veliko težavo, ki je povezana z lakoto. Gre za vse večje pomanjkanje vode. Ta je pomembnejša od nafte, brez nje ni življenja. To mednarodne korporacije dobro vedo in ta čas jih bolj kot energenti skrbi, kdo bo obvladoval vodne vire.

O lakoti in z njo povezanimi socialnimi krivicami lahko govorimo kot o družbenem, strateškem ali ideološkem vprašanju. V bistvu pa gre za preživetje posameznika ali skupnosti. Ko so na Kitajskem prevzeli oblast Mao Ze Tungovi komunisti, so si za temeljni cilj postavili odpravo lakote v tej državi. In jim je uspelo. Kitajci ne umirajo zaradi lakote, država je postala gospodarska velesila. Drugače povedano, ideologija ali politika, ki jo razglaša vladajoči razred, sama po sebi še ne zagotavlja, da bo ravnanje oblasti skladno s koristmi ljudi.

 V razvitem svetu je veliko govora o človekovih pravicah, vendar je vsakomur jasno, da politične pravice nimajo velike teže, če so ljudje lačni. Na nedavni svetovni konferenci o prehrani in kmetijstvu v Rimu so veliko govorili o različnih strategijah, kako odpraviti lakoto v svetu. Udeležence je nagovoril tudi papež Frančišek. Brez slepomišenja je povedal, da so svetovni voditelji osebno odgovorni za sedanje razmere v svetu. Kar morajo storiti, je sprejeti odgovornost, da se krivice odpravijo. V mednarodni skupnosti je treba uveljaviti načelo solidarnosti in sočutje do najranljivejših. Zaradi tovrstnih nastopov ga nekateri debelušni rimski prelati označujejo za »komunističnega papeža«, čeprav je v resnici povedal le tisto, kar preprosti ljudje čutijo v svojem vsakdanu.

V Sloveniji lakote, kakršno doživljajo v podsaharski Afriki, k sreči ne občutimo. Vendar bi bilo lepo, da bi se v času predvelikonočnega posta spomnili, da na svetu živi več kot milijarda ljudi, katerih post traja vse življenje.

Ludvik Škoberne


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media