Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | feb. '18

BREMENITEV STAROSTNE POKOJNINE

Bralec A. T. iz Prekmurja navaja, da je njegova starostna pokojnina zelo nizka, saj znaša le 390 evrov. V kratkem pričakuje sodni sklep o izvršbi, zato ga zanima, koliko pokojnine mu bo še ostalo za preživljanje.

Pokojninski in invalidski prejemki so lahko obremenjeni z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova, kot so upravno izplačilna prepoved, sodni sklep o izvršbi, davčni sklep o izvršbi. Zakon o izvršbi in zavarovanju med drugim določa, da je mogoče na dolžnikove denarne prejemke seči do dveh tretjin prejemkov, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj 76 odstotkov minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.

Za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, pa najmanj znesek v višini 50 odstotkov minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.

Bralec sicer ni navedel, za kolikšno denarno terjatev naj bi šlo v njegovem primeru, vendar ne glede na to, upoštevaje veljavni znesek minimalne plače v znesku 804,96 evra bruto, mu Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ne bo bremenil njegove starostne pokojnine. Za denarne terjatve, za katere se lahko z izvršbo seže do 76 % minimalne plače, je meja 611,77 evra, za druge denarne terjatve, za katere pa se lahko seže le do 50 odstotkov minimalne plače, pa je meja 402,48 evra.

Zakon med prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe, ne uvršča letnega dodatka, zato bo zavod bralcu v primeru sodnega sklepa o izvršbi v mesecu, ko bo s starostno pokojnino izplačan tudi letni dodatek, lahko bremenil njegove denarne prejemke za tisti mesec. Na dolžnikove prejemke, ki niso izvzeti iz izvršbe, se namreč lahko poseže, upoštevaje omejitve za tekoči mesec. Če pa dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev, mora izvrševalec sklepa o izvršbi upoštevati omejitve za vsak posamezni mesec.

STAROSTNA POKOJNINA NAMESTO PREDČASNE POKOJNINE

Bralka M. D. iz Ljubljane navaja, da se je leta 2015 predčasno upokojila, saj ni imela 39 let pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2005 je namreč od 2. februarja do konca novembra plačevala prispevke za prostovoljno zavarovanje, ker po prenehanju uživanja nadomestila pri zavodu za zaposlovanje ni dobila zaposlitve. Zahtevo za ponovno odmero pokojnine je že vložila, vendar jo zanima, ali bo dejansko lahko uživala pokojnino brez zmanjšanja.

Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki velja od 1. januarja 2018 naprej, med drugim tudi določa, da se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Nadalje uživalcem pokojnine omogoča, da lahko vložijo zahtevo za novo odmero starostne pokojnine oziroma odmero starostne pokojnine namesto predčasne pokojnine, če jim je bila pokojnina priznana po veljavnem zakonu z upoštevanjem časa prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012. Takšno odmero lahko zahtevajo tudi uživalec delne pokojnine, uživalec sorazmernega dela ter zavarovanec, ki se mu izplačuje 20 odstotkov pokojnine.

Bralka, ki je zaradi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje v letu 2005 uveljavila pravico do predčasne pokojnine, ker je s to pokojninsko dobo izpolnila zahtevani pogoj 39 let pokojninske dobe, je upravičena do nove odmere starostne pokojnine od 1. januarja 2018 naprej. Ker gre v njenem primeru za čas prostovoljnega zavarovanja pred 31. decembrom 2012, se ji bo to obdobje štelo kot pokojninska doba brez dokupa, in tako ima izpolnjen pogoj 39 let pokojninske dobe brez dokupa, ki je bil v letu 2015 pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Glede na to, da je bralka že vložila zahtevo, bo do starostne pokojnine upravičena že od veljavnosti novele zakona, to je od 1. januarja 2018 naprej. Določeno je namreč, če uživalec pokojnine zahtevo vloži v šestih mesecih po začetku uporabe novele zakona, to je do 30. junija 2018, mu nova pokojnina pripada od 1. januarja 2018, drugače pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, enako velja tudi za zavarovance, ki se jim izplačuje 20 odstotkov pokojnine.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 15. februarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media