Spoštovanje pacientovega časa
Novela zakona o pacientovih pravicah in pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov, ki sta začela veljati 21. januarja, prinašata kar nekaj novosti tako za paciente kot tudi izvajalce zdravstvenih storitev. Dobro jih je poznati, da ne bo kasneje prihajalo do nesporazumov.
Na ministrstvu za zdravje ugotavljajo, da so najpogostejši vzroki za predolge čakalne dobe (poleg pomanjkanja zdravstvenih kadrov): želja pacienta, da storitev opravi točno določeni zdravnik, večkratna odklonitev pacienta (še ne želi na operacijo, si je premislil …) ter pacienti, ki zaradi slabega zdravstvenega stanja sploh niso sposobni za poseg, pa so vseeno na čakalni listi. Zato pričakujejo, da se bodo ravno z brisanjem teh pacientov s seznamov najbolj skrajšale čakalne vrste za operacije. Posameznike bodo poklicali na poseg, ko bodo zanj ustrezno telesno pripravljeni.
Velja pa opozoriti, da je po novem bolj izpostavljena dolžnost pacienta, in to zlasti pri upoštevanju termina, ki nam ga postavijo v zdravstveni ustanovi. Denarne kazni za neopravičeno odsotnost ne bomo deležni, lahko pa krepko zdrsnemo na čakalnem seznamu. Kdor ne more priti na pregled ali poseg, se lahko enkrat opraviči, a mora to storiti 10 dni pred predvidenim terminom. Če ne pride na dogovorjeni termin in ga niti ne odpove ali pa storitev zavrne, napotnica preneha veljati, izvajalec pa ga črta s čakalnega seznama za tri mesece, razen če bi se zaradi čakanja poslabšalo zdravstveno stanje. Ob tem pa so upoštevani tudi objektivni razlogi za odsotnost (nepričakovana poškodba ali bolezen ali smrt ožjega družinskega člana).
Napotnice oziroma vse napotne listine. Zdravnik lahko napiše napotnico za določeno zdravstveno storitev z že znanimi stopnjami nujnosti. Še vedno veljajo oznake redno (najdaljša dopustna čakalna doba je šest mesecev), hitro (tri mesece) in nujno (obravnava v 24 urah). Obstaja pa nekaj izjem, in sicer je predvidena najdaljša čakalna doba za začetek ortodontskega zdravljenja 6 mesecev, za izdelavo protetičnih nadomestkov 6 mesecev po zaključeni sanaciji zobovja ter 12 mesecev za ortopedske operacije, operacije krčnih žil ter oralno in maksilofacialno kirurgijo in posege na področju revmatologije. Uvajajo še novo kategorijo nujnosti zelo hitro, pri čemer lahko pacient čaka najdlje 14 dni, in sicer pri sumu, da gre za rakava obolenja ali bolezenska stanja, ki so resna, a niso nujna.
Po novem pa mora specialist v treh dneh od prejema napotnice presoditi, ali je napotitev ustrezna, pri čemer lahko na podlagi medicinske dokumentacije stopnjo nujnosti spremeni ali napotnico celo zavrne, če ugotovi, da ni potrebe za storitev.
Roki za naročanje so omejeni, zato pozor. Napotnica z oznako nujno velja 24 ur (še naslednji dan), z oznakama hitro in redno 14 dni, z oznako zelo hitro pa samo 5 dni po izdaji. Če napotnice ne predložite pravočasno, ima izvajalec pravico, da ne opravi storitve oziroma vas ne uvrsti na čakalni seznam.
Načinov naročanja je več. Najbolj si seveda v zdravstvu želijo uporabe elektronskih načinov (spletna stran, e-pošta in sistem eNaročanja). Za naročanje po telefonu morajo biti izvajalci dosegljivi dve uri na dan med ordinacijskim časom. Napotnico lahko prinesete tudi osebno ali jo pošljete po pošti.
Uvrščanje na čakalni seznam
V nasprotju z do zdaj veljavno prakso je lahko pacient za posamezno storitev uvrščen na čakalni seznam samo pri enem izvajalcu. Pacienta morajo uvrstiti na čakalni seznam v petih dneh po prejemu napotnice in ga v treh dneh po uvrstitvi o tem obvestiti. Uvrščen je na prvi mogoči termin, pri čemer sta upoštevani diagnoza in stopnja nujnosti. Če je čakalna doba daljša od 4 mesecev, sprva dobi le okvirni termin.
Pacient ima pravico do vpogleda v čakalni seznam, na katerega je uvrščen, vendar le enkrat na mesec, izvajalec pa mu mora to omogočiti v 5 dneh po zahtevi. Ima tudi pravico do drugega zdravniškega mnenja, kar velja na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti.
Obveščanje. Pacient mora v zdravstveni ustanovi pustiti svoje podatke, tudi elektronski poštni naslov in/ali telefonsko številko. Obvestilo izvajalca, ki ga mora dobiti vsaj deset dni pred terminom, pa ne sme vsebovati nobenih podatkov o zdravstvenem stanju ali storitvi.
Čakalni čas. Pacient lahko po zakonu o pacientovih pravicah čaka v čakalnici največ 30 minut. To velja, če zdravnik ravno ne obravnava drugega pacienta ali nima nujnega primera. Tisti, ki so prišli k zdravniku nenaročeni ali so naročeni termin zamudili, pa bodo v ordinacijo lahko vstopili, ko bo zdravnik imel čas.
Izvid katerekoli obravnave mora pacient dobiti takoj ali najkasneje v sedmih koledarskih dneh, pri sumu, da gre za rakavo obolenje, pa takoj.
Prenaročanje. Če se pri izvajalcu sprosti termin, lahko pokliče pacienta, ki se je opravičil, če takega ni, lahko pokliče prvega naslednjega, ki se je naročil po sistemu eNaročanja. Če tudi takega pacienta ni, pa lahko pokliče prvega naslednjega s čakalne liste, ki se strinja s tem terminom.
Kazni. Če prekrši zakon o pacientovih pravicah, pravna oseba (bolnišnica, zdravstveni dom ...) plača od 400 do 4.100 evrov globe, odgovorna oseba pravne osebe plača od 100 do 1.000 evrov, posameznik, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, pa od 400 do 2.100 evrov.
Podatke o čakalnih dobah zbira in ureja Nacionalni inštitut za javno zdravje v sistemu eNaročanja in jih večkrat na dan posodobi. Na spletni strani: https://cakalnedobe.zdrav.si lahko preverite, kakšne čakalne dobe so pri posameznem izvajalcu za določeno storitev. Informacije o čakalnih dobah za posamezno storitev dobite tudi v klicnem centru eZdravja na telefonski številki: 080 2445.
