Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OTROK JE POSLOVNO NESPOSOBEN
Bralec ima dva otroka. Mlajši je telesno in duševno prizadet, tako da potrebuje oskrbo. Bralca skrbi, kako bo z njim po njegovi smrti, in razmišlja o tem, kdo je zanj dolžan skrbeti in kako naj uredi zapuščino. Otrok je poslovno nesposoben, vendar se bralcu ne zdi prav, da bi ga pustil brez dediščine.
Vsi otroci imajo pravico do dedovanja, ne glede na to, ali so poslovno sposobni ali ne, in tudi ne glede na morebitne telesne ali duševne težave. Če bralec ne bo naredil oporoke, bosta otroka dedovala po enakih delih, se pravi ob dejstvu, da je žena že pokojna, vsak do eno polovico zapuščine. Z oporoko lahko bralec vse premoženje zapusti drugemu otroku, vendar bo imel mlajši pravico do nujnega deleža. Nujni delež znaša polovico zakonitega deleža, se pravi v tem primeru eno četrtino zapuščine.
Za premoženje otroka, ki je opravilno nesposoben, bo skrbel skrbnik, ki bo določen po bralčevi smrti. Do takrat namreč oče izvaja podaljšano roditeljsko pravico. Tudi če bo skrbnik sorojencu postal starejši otrok, bo za dedovanje praviloma postavljen skrbnik za posebne primere, ker sta si, pravno gledano, interes enega in interes drugega otroka pri dedovanju v potencialnem konfliktu.
Poudarjamo pa, da starejši otrok ni dolžan skrbeti za mlajšega otroka. Če bo imenovan za skrbnika, je dolžan skrbeti za njegove pravne koristi, kar pa ne pomeni, da ga je dolžan preživljati. Dolžnost preživljanja imajo starši do otrok in otroci do staršev. Sorojenci niso dolžni preživljati drug drugega. Ker mlajši otrok ne more skrbeti zase, bo verjetno nastanjen v enem izmed zavodov ali domov za ostarele. Stroški za njegovo nastanitev bodo kriti iz sredstev, ki jih bo imel otrok, če teh sredstev ne bo ali jih bo premalo, bo razliko plačala občina, v kateri ima stalno prebivališče.
Glede na opisano bo najverjetneje v korist mlajšega otroka v zapuščinskem postopku uveljavljena pravica vsaj do nujnega deleža. Ta nujni delež predstavlja vir sredstev za preživljanje. Če ta vir ne bo zadosten, bo manjkajoča sredstva za institucionalno oskrbo zagotovila občina, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. Po otrokovi smrti bo občina zahtevala povrnitev dela sredstev iz zapuščine, če bo po njem kakšna zapuščina. Ne glede na to, ali bo otrok imel premoženje ali ne, mu bo zagotovljena institucionalna nastanitev in bo morala občina plačevati oskrbo, tako da je vsaj ta del pravno zagotovljen.
PLAČILO STROŠKOV V NAJEMNIŠTVU
Bralec se je pred časom preselil v dom starejših, zato je svoje stanovanje oddal v najem. Z najemnikom sta se dogovorila, da plačuje najemnino in tudi stroške, ki so vezani na stanovanje. V stanovanju se je zdaj pokvarila peč, bralec je v dilemi, kdo naj bi kril strošek popravila, saj se o tem v pogodbi nista dogovorila.
Med stroške praviloma spadajo stroški rednega obratovanja (za porabljeno vodo, elektriko, ogrevanje, upravljanje ...), ne pa tudi stroški, ki se nanašajo na naložbe in rezervni sklad. Sredstva rezervnega sklada tako praviloma plačuje lastnik stanovanja, ker se zbirajo za naložbe v objekt, se pravi, da so namenjena ohranjanju ali povečanju vrednosti nepremičnine. Popravila in menjave sestavnih delov stanovanja, kot so peči, radiatorji, napeljava, stavbno pohištvo ipd., praviloma ne spadajo med stroške, ki bi jih kril najemnik, saj so tudi ta namenjena ohranjanju in povečevanju vrednosti nepremičnine. Te stroške zato praviloma krije lastnik stanovanja. V pogodbi bi se lahko bralec dogovoril z najemnikom, da ta krije tudi te stroške, vendar je to precej redko in mora biti v pogodbi izrecno navedeno. Če ni navedeno, te stroške, kot že rečeno, krije lastnik.
Če pa je okvara peči posledica krivde ali malomarnosti najemnika, je okvaro dolžan popraviti najemnik na svoje stroške, tako kot bi bil kdor koli drug dolžan popraviti škodo, ki jo povzroči. Opozarjam pa, da utegne biti dokazovanje dokaj težavno, saj je treba dokazati, da je do okvare prišlo zaradi krivde ali malomarnosti najemnika.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 6. in 13. marca, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
