Kje smo v primerjavi z drugimi državami
STARANJE V EVROPI
Pričujoča kolumna je prva v nizu, kjer bomo skušali predstaviti, kaj podatki največje evropske raziskave o staranju prebivalstva SHARE (Survey of Health, Ageing and Retirement in Europe) povedo o starajočem se prebivalstvu v Sloveniji z zdravstvenih, socialnih in ekonomskih vidikov. Čeprav SHARE slovi kot osnova množici znanstvenih študij in uradnih dokumentov, nastalih v preteklem desetletju in uporabljenih pri pripravi reform, bodo kolumne obarvane zelo poljudno in usmerjene k realnim problemom, ki zadevajo Slovenijo in njene starejše prebivalce. Tokrat bomo pogledali temo, ki je v Sloveniji najpogosteje na tapeti, ko govorimo o starejših: upokojevanje prebivalstva in pokojninska reforma.
Raziskava SHARE poteka od leta 2004, do zdaj so jih izvedli šest, v zaključevanju je sedma, ki vsebuje intervjuje 123.000 posameznikov, starih 50 let ali več, iz 27 evropskih držav in Izraela (v raziskavi od držav EU ne sodeluje le Velika Britanija, ki se je odločila za lastno raziskavo ELSA).
Eno osnovnih napotil Evropske unije, na katero je Slovenija opozorjena vedno znova, je porazna demografska struktura in problemi staranja prebivalstva, ki so v Sloveniji hujši kot drugje in ustvarjajo velikanski pritisk na javnofinančno blagajno. Vemo, da pokojninska reforma v Sloveniji – zadnja je stopila v veljavo leta 2013 – ni bila dovolj celovita in mnogi opozarjajo na probleme upokojitvene starosti in druge probleme, povezane z upokojevanjem.
Tudi v Sloveniji se prebivalstvo pospešeno stara. Po projekcijah Eurostata bo do leta 2060 starejših od 65 let za 240.000 več kot leta 2014, kar je posledica generacij, rojenih po drugi svetovni vojni vse do 1990, in podaljševanja pričakovanega trajanja življenja. Število starejših glede na delovno sposobne se bo podvojilo, na 100 delovno sposobnih, starih od 20 do 64 let, bomo imeli že 58,3 starejših od 65 let. Podatki raziskave SHARE so potrdili, da prebivalci Slovenije med vsemi vključenimi državami pričakujejo, da se bodo upokojili najbolj zgodaj. To naj bi se zgodilo 3 leta prej (približno pri starosti 60,2 leta; pri moških to znaša 61 let, pri ženskah pa 59,2 leta), kot znaša povprečje vseh sodelujočih držav v tem valu raziskave (približno 63,2 leta; 63,5 leta moški; 62,9 leta ženske).
Upokojitvena starost se povečuje
V eni izmed zadnjih mednarodnih študij s podatki SHARE je finska raziskovalka Kathrin Komp pokazala, da gospodarska kriza ni imela nikakršnih večjih učinkov na dejansko upokojitveno starost, veliko večji učinek so imele same pokojninske reforme povsod po Evropi. Med leti 2005/06 in 2012/13 se je tako dejanska upokojitvena starost povečala, praviloma se kasneje upokojujejo bolj izobraženi, tisti boljšega zdravja in samozaposleni, zanimivo pa je, da se glede dejanske starosti v nekaterih državah (tu prednjači Danska) ženske upokojujejo kasneje kot moški, kar je posledica njihovega drugačnega življenjskega cikla (porodniških dopustov, skrbi za otroke itd.), delno pa tudi siceršnjih neenakosti v poteku delovne dobe.
Zdaj, ko imamo gospodarsko rast, nimamo več izgovorov, da ne uredimo »pokojninske blagajne«. Predvsem pa je pomembno dobiti podrobnejši vpogled v demografske projekcije in strukturo prebivalstva ter distribucijo učinkov prihodnjih pokojninskih reform: zgornji kratki prikaz študije s podatki SHARE pokaže precejšnjo različnost med posamezniki, družbenimi skupinami in državami oziroma sistemi. Če prihodnja reforma ne bo upoštevala teh značilnosti, torej velikih razlik med prebivalstvom in dejanskih podatkov, bo ponovno zgrešila svoj namen.
Manjkajo nam tudi reforma zdravstva, dolgotrajne oskrbe, resnejša reforma trga dela – poleg javne razprave pa so tu najboljše zdravilo dejanski podatki, izračuni in informirane politike. V naslednjih kolumnah bomo podrobneje predstavili empirično in vsebinsko sliko starejšega prebivalstva v Sloveniji in Evropski uniji ter tega, kaj starejši pravijo, da si želijo, in bi bilo treba še postoriti za njihovo blaginjo in mirnejše ter lepše staranje v korist vseh.
