Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Dobro je vedeti | apr. '18

POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO

Bralka A. K. iz Kočevja navaja, da iz zavodovih izračunov izhaja, da bi predčasno pokojnino uveljavila junija 2020 pri starosti 64 let in 2 meseca s 40 leti pokojninske dobe, starostno pokojnino pa pri starosti 65 let. V času pred 31. decembrom 2012 je bila 5 let prostovoljno vključena v pokojninsko zavarovanje zaradi nezaposlenosti, poleg tega pa ima tudi 1 leto in 5 mesecev priznano iz naslova skrbi in vzgoje otrok. Zanima jo, ali ji sprememba zakona, ki velja od 1. januarja 2018, omogoča drug datum starostne upokojitve, glede na to, da ima štiri otroke. 

Bralki sta bila pred novelo zakona, ki velja od 1. januarja 2018, pravilno izračunana datuma predčasne kot starostne upokojitve. Po končanem prehodnem obdobju za ženske, od leta 2019 naprej, pridobijo pravico do predčasne pokojnine tudi ženske pri starosti 60 let ob izpolnjenem pogoju 40 let pokojninske dobe s tem, da se jim ne upošteva nobeno znižanje starostne meje. Pri isti starosti pa pridobijo pravico do starostne pokojnine, če imajo izpolnjen pogoj 40 let pokojninske dobe brez dokupa s tem, da se jim lahko upoštevajo tudi določena znižanja starostne meje. Če ne izpolnjujejo pogoja 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa ženske pridobijo pravico do starostne pokojnine leta 2019 še pri starosti 64 let in 6 mesecev, če imajo najmanj 20 let pokojninske dobe, od leta 2020 pa te pravice ni več in tudi ženske lahko uveljavijo starostno pokojnino le še pri starosti 65 let z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.

Poleg navedenih pogojev zakon za ženske še določa, da se jim za pridobitev pravice do starostne pokojnine lahko zniža starostna meja 65 let zaradi skrbi za otroke, če dopolnijo najmanj 38 let pokojninske dobe brez dokupa. Bralki bi se za štiri otroke starost 65 let lahko znižala za 36 mesecev, vendar največ do dopolnjenega 61. leta starosti, če bi imela izpolnjen pogoj 38 let pokojninske dobe brez dokupa. 

Novela zakona, ki velja od 1. januarja 2018, med drugim tudi določa, da se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. decembra 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Bralka bo, upoštevaje, da se ji 5 let prostovoljnega zavarovanja do 31. decembra 2012 zdaj šteje kot pokojninska doba brez dokupa, novembra 2019 dopolnila 38 let pokojninske dobe brez dokupa in z znižanjem starostne meje 65 let zaradi skrbi za otroke bo izpolnila tudi pogoj starosti za uveljavitev pravice do starostne pokojnine. Za izračun natančnega datuma pogojev za starostno pokojnino naj bralka pri zavodu vloži nov zahtevek.

DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Bralec M. Z. iz Kopra navaja, da je njegova žena nekaj let po upokojitvi postala močno slabovidna. Slišal je, da imajo tudi slabovidne osebe pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, torej ne le slepe osebe, zato ga zanima, ali je njegova žena do tega dodatka upravičena.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da so do dodatka za pomoč in postrežbo poleg uživalcev starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki sta jim za osnovne življenjske potrebe nujni stalna pomoč in postrežba drugega, upravičeni tudi zavarovanci, ki so sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost kot slepi ali slabovidni ali so slepi in slabovidni v tem času šele postali ter negibni zavarovanci, ki so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj za polovični delovni čas.

Slepe ali slabovidne osebe kot tudi negibni zavarovanci obdržijo to pravico tudi po prenehanju delovnega razmerja, če jim je delovno razmerje prenehalo brez njihove volje ali krivde ali če pridobijo pravico do pokojnine.

Glede na to, da je pri bralčevi ženi slabovidnost nastopila šele v času uživanja pokojnine, nima pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo bi morala kot slabovidna oseba pridobiti že v času delovnega razmerja oziroma v času opravljanja samostojne dejavnosti in bi ga tako obdržala tudi v času uživanja pokojnine. Če se ji bo vid še poslabšal, da bo postala slepa, pa bo lahko pridobila pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, saj so do njega upravičene tudi osebe, ki so oslepele kot uživalci pokojnine. V tem primeru bo morala sama oziroma njen pooblaščenec ali osebni zdravnik vložiti zahtevo za uveljavitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, saj ji bo pravica do dodatka za pomoč in postrežbo priznana le, če bo iz izvedenskega mnenja invalidske komisije razvidno, da je slepa.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v v četrtek, 12. aprila, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media