Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | apr. '18

KAKO SI ZAGOTOVITI OSKRBO

Bralka nima svojih otrok, ima pa stanovanje, ki bi ga rada podarila nečakinji ali pa bi ji ga zapustila z oporoko. Hkrati bi rada še naprej živela v tem stanovanju in si zagotovila, da bo nečakinja skrbela zanjo oziroma bo doplačevala za domsko oskrbo, če bo kdaj to potrebno.

Bralka lahko svoje stanovanje in vse drugo premoženje da nečakinji bodisi s pogodbo bodisi oporoko. Razlika je v tem, da pri pogodbi nečakinja praviloma takoj postane lastnica stanovanja, pri oporoki pa to postane šele po bralkini smrti. Bistvena razlika je tudi v tem, da se bralka lahko kadar koli premisli in oporoko spremeni, pogodba pa se lahko spremeni le s soglasjem bralke in njene nečakinje ali pa se razveljavi oziroma razveže na podlagi sodbe sodišča. Nečakinja je pri pogodbi dolžna ravnati tako, kot je določeno v pogodbi, pri oporoki pa lahko skrbi za bralko, ni pa dolžna skrbeti zanjo.

Če se bo bralka odločila za sklenitev pogodbe, je smiselno, da ne sklepa darilne pogodbe, pač pa pogodbo o preužitku. Pri darilni pogodbi namreč bralka da darilo, nečakinja pa ga sprejme tako kot katero koli darilo. Pri pogodbi o preužitku pa se v zameno za dano stanovanje zaveže, da sme bralka stanovanje uporabljati do svoje smrti. V tem primeru bo morala nečakinja v zameno za stanovanje skrbeti za bralko. Mogoče so tudi kombinacije teh pogodb oziroma sklepanje dogovora, ki ustreza potrebam in željam obeh.

Najbolj gotovo je, če bralka ostane lastnica stanovanja do svoje smrti, ker ji to omogoča, da ga po potrebi tudi proda ali da v najem in si tako plačuje oskrbo, če je to potrebno. Sistem socialne varnosti namreč do določene mere zagotavlja vsaj minimalno skrb, ki jo je včasih težko doseči s pogodbo, čeprav je na papirju vse določeno in dogovorjeno. Če namreč na primer nečakinja ne bi spoštovala pogodbe in ne bi skrbela zanjo, čeprav je to v pogodbi izrecno napisano, bi lahko bralka uveljavljala svoje pravice ali pa razvezo pogodbe le prek sodišča. Dokazati bi morala nespoštovanje pogodbe in seveda čakati, da sodišče o tem odloči. Ker so postopki lahko dolgotrajni, je to lahko precej neprijetno, da razočaranja zaradi nespoštovanja dogovorjenega niti ne omenjamo.

Na drugi strani sistem socialne varnosti bralki omogoča določeno varnost, čeprav z nečakinjo nima sklenjene pogodbe. Bralka ima verjetno vsaj minimalno pokojnino, in če bo morala v dom starejših in njena pokojnina ne bo zadoščala za kritje stroškov, bo razliko morala kriti občina, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. Občina ima pravico, da po njeni smrti zahteva vračilo dela pomoči iz njene zapuščine, vendar to niti ne bi smelo obremenjevati bralke. Nečakinji bi ne nazadnje za obljubo, da bo skrbela zanjo, s pogodbo dala takoj celotno nepremičnino, čeprav ne bi imela stoodstotnega jamstva, da se sčasoma nečakinja ne bi začela izogibati svoji obveznosti.

Ker so stanovanja navadno kar precej vredna v primerjavi s stroški domske oskrbe, bi bralka lahko stanovanje pred odhodom v dom tudi prodala ali dala v najem in si domsko oskrbo plačevala s tem denarjem. Ob tem je pretirana skrb, da bo denarja nekoč zmanjkalo, saj bo tudi v tem primeru občina dolžna doplačevati za domsko oskrbo.

 

VZDRŽEVANJE VEČSTANOVANJSKIH STAVB

Bralka živi v stanovanjskem bloku, ki je potreben obnove. Pred časom so se lastniki stanovanj odločili, da bodo izvedli nujna obnovitvena dela. Bralka je temu nasprotovala, ker ima nizko pokojnino in dodatnih stroškov ne bi zmogla. Kljub temu so jo drugi lastniki preglasovali. Zanima jo, ali bo morala plačevati tudi ona, čeprav je bila proti temu.

Vzdrževanje večstanovanjskih stavb je urejeno tako, da je za posle rednega upravljanja potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev. Med te posle štejejo zlasti: zagotavljanje dobav in storitev za skupne dele, zagotavljanje dobav in storitev za posamezne dele večstanovanjske stavbe, če naprave večstanovanjske stavbe ne omogočajo individualnega odjema in obračuna dobav in storitev za posamezne dele, varstvo pred požarom in zagotavljanje drugih ukrepov za zaščito in reševanje, čiščenje skupnih prostorov, hišniška opravila, deratizacija in podobno, kot tudi vse tisto, kar je potrebno za to, da se ohranjajo pogoji za bivanje in osnovni namen večstanovanjske stavbe kot celote.

Za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, je potrebno soglasje več kakor treh četrtin etažnih lastnikov glede na njihove solastniške deleže. Le za posege, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov.

Stroške, ki pri tem nastajajo, morajo kriti vsi etažni lastniki v skladu s svojimi lastniškimi deleži, četudi se s posli niso strinjali, tako da bo žal tudi bralka morala prispevati k obnovi. Če tega ne bo storila, lahko upravnik oziroma drugi etažni lastniki izterjajo njen dolg po sodni poti.

SVETOVALNI TELEFON:

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 10. in 17. aprila, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media