Zakaj uradna in alternativna medicina gresta skupaj

maj '18

V prejšnji številki Vzajemnosti smo v članku Zakaj alternativna in uradna medicina ne gresta skupaj povzeli mnenje, ki sta ga na novinarski konferenci in v pismu za javnost predstavili Slovenska medicinska akademija in Slovensko zdravniško društvo. Njihovo skupno stališče je, da se zdravniki ne bi smeli ukvarjati z alternativnimi metodami zdravljenja in da ti dve področji ne bi smeli biti obravnavani v istem zakonu. Njihovo strogo, lahko bi rekli tudi togo stališče smo v drugem delu članka pokomentirali, da z nobenim zakonom ni mogoče preprečiti zatekanja bolnikov k alternativni medicini in da je tudi to področje nujno zakonsko urediti. In kaj sploh je alternativa?

Na to moje vprašanje sem na omenjeni novinarski konferenci dobila odgovor, da je to vse, česar ne učijo na obeh medicinskih fakultetah, torej tudi vsi tradicionalni medicinski sistemi, homeopatija itd.

Tokrat pa predstavljamo tudi stališče Zdravniške zbornice Slovenije in ministrstva za zdravje. Na ministrstvu menijo, da zakon o zdravniški službi nedopustno omejuje terapevtsko svobodo zdravnikov pri uporabi različnih metod zdravljenja. Dodali so, »da se z zakonskim omejevanjem zdravnikov pri uporabi komplementarnih in alternativnih metod zdravljenja v Sloveniji zanika mednarodno priznan pluralizem metod v medicini«. Omejitev terapevtske svobode je tudi v nasprotju z zakonom o pacientovih pravicah, ki določa bolnikovo pravico do varne zdravstvene oskrbe, s tem pa so omejitve v nasprotju tudi z ustavo. Pojasnili so, da bo novi zakon uredil le tiste dopolnilne, tradicionalne in alternativne oblike diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, ki jih smejo izključno izvajati le določeni strokovno usposobljeni zdravstveni delavci. Sicer pa v večini držav članic EU izvajajo komplementarno medicino oziroma alternativno medicino le osebe, ki imajo primarno pridobljeno zdravstveno oziroma medicinsko izobrazbo. Nekatere metode, kot so akupunktura, homeopatija, kiropraktika, osteopatija in tradicionalna kitajska medicina, pa lahko izvajajo samo zdravniki.

Navajajo tudi, da je ministrica za zdravje že avgusta 2015 imenovala delovno skupino, ki je pripravila okvirna izhodišča za zakon o dopolnilnih, tradicionalnih in alternativnih oblikah diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije. Predlog je bil v javni razpravi od 27. novembra do 29. decembra 2017, sprejet pa naj bi bil do konca leta 2018. »Cilj novega zakona je opredelitev in ureditev področja izvajanja teh metod za zdravnike oziroma zdravstvene delavce v okviru njihovih kompetenc, kar je bil namen zakona o zdravstveni dejavnosti že leta 1992,« še pojasnjujejo. Menijo, da bo novi zakon v prid zdravniški terapevtski svobodi odpravil številna neskladja v zakonodaji.

Integrativna medicina 

Predsednica zdravniške zbornice dr. Zdenka Čebašek Travnik pa se – glede na stališče Slovenske medicinske akademije in Slovenskega zdravniškega društva – med drugim sprašuje, na kakšen način naj se zdravniki lotijo predstavitve tematike, ki vedno bolj trka na naša vrata. »V mislih imam področje integrativne medicine, ki je v Združenih državah Amerike posebna specializacija in za katero je potreben specialistični izpit, podobno kot za interno medicino ali kirurgijo. In tam poučujejo integrativno medicino tudi na medicinskih fakultetah. Pa tudi na drugih koncih sveta se šolska medicina vedno bolj zanima za vede in znanja, ki so se obdržali skozi tisočletja v obliki tradicionalnih medicinskih praks ali pa raziskujejo nekaj, o čemer zelo malo vemo: o energiji in zdravljenju s pomočjo nam še neznanih in nepojasnjenih energij.« Zato pravi, da se veseli dneva, ko bodo tudi naši pacienti lahko imeli koristi od teh dodatnih znanj in jim tega ne bo treba prikrivati pred uradno, šolsko oziroma alopatsko medicino.

Sama se ni nikoli ukvarjala z zdravilstvom, je pa kot psihiatrinja marsikdaj uporabila metode, za katere takrat ni bilo nobenih rezultatov, podprtih z dokazi. »Paciente, ki sem jim lahko učinkovito pomagala, še vedno srečujem in se skupaj z njimi veselim, ker jim je uspelo premagati bolezen.«

Lidija Jež 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media