Poskusite grmičasto sadje, navdušeni boste

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Prosti čas | maj '18

Vrtičkarji praviloma radi sadijo grmovnice, ker so manjše od jabolk, hrušk ali breskev. Praviloma so tudi manj občutljive za bolezni in škodljivce, zlasti če jim omogočimo prave pogoje za rast. Nekatere imajo sladke in drobne plodove, druge pa grenke, trpke in kisle. Vsak pa ima svoje značilnosti. Pobližje bomo spoznali ameriške borovnice, sibirske borovnice in aronijo.

Ameriške borovnice (Vaccinum corymbosum) uvrščamo v družino vresovk, ki združuje več kot 200 vrst in podvrst listopadnih in zimzelenih rastlin. Najdemo jo na vsej zemeljski obli. To so olesenele grmovnate rastline, uspevajo pa v izrazito kislih tleh. V naših gozdovih najdemo samonikle borovnice, kot so gozdna borovnica, brusnica, barska kopišnica in drobnolistna kopišnica. Te vrste borovnic so okusne in sladke, vendar drobne. V Ameriki najdemo izredno velike borovnice, ki so jih začeli žlahtniti v dvajsetih letih 20. stoletja. Uspevajo v izrazito kislih tleh (pH 3,5 do 5,2). To kislost dajeta šota in približno 30 odstotkov humusa, dobro je, da je vmes tudi peščena glina (10 odstotkov).

Borovnice ne prenesejo visokih koncentracij hranil. Potreba po fosforju, kaliju in magneziju je najmanjša. Torej jih gnojimo večkrat po malem. Morda pol jedilne žlice na sadiko. Te pogoje moramo borovnicam omogočiti, če hočemo, da nam uspevajo. Po sajenju jih zastiramo z lubjem ali žagovino iglavcev, ki kisajo tla. Prija jim sončna lega, niso pa občutljive za mraz. Dobro je, da sadike zaščitimo pred divjadjo in pticami. Lahko naredimo manjše opore, da se visoke sorte ne podrejo. Cvetijo v istem času kot jablane. Oprašujejo jih čebele in čmrlji. Borovnice so samooplodni grm in imajo lahko obilen pridelek. Končno velikost grm doseže šele v 7 do 9 letih. Bolezni borovnic zatiramo z ustrezno gojitveno obliko in zračnostjo. Proti moniliji in razpadanju skorje ter sivi plesni se borimo z ziramom, kaptanom.

Nekaj značilnih sort ameriških borovnic:

- Duke: bujna rast, višina do 1,5 m. Plod je velik, sploščeno okrogel, debel, okus sladko-kisel. Je sorta, odporna proti spomladanskim pozebam, zori konec junija.

- Bluetta: srednje bujna rast, pokončen grm doseže višino 1,5 m. Plod je srednje velik, rahlo sploščen, okus blago sladko-kisel. Odporna proti mrazu, zori sredi junija.

- Spartan: zmerna rast, visok donos, plod je zelo velik, sploščen, okus sladko-kisel. Je delno odporna proti moniliji, občutljiva za rak skorje. Zori konec junija.

Sibirske borovnice (lonciera kamacatka)

Spadajo v rod kovačnikov in dejansko ime sibirska borovnica ni pravo. Pravilno se imenuje HASKAP. Razširjena je po Sibiriji, Kamačatki, Kurilskih in drugih japonskih otokih, Kanadi in ZDA. Zaradi velikih donosov in večjih plodov se je v svetu zelo uveljavila in pridobiva veljavo. Ta hvaležna in odporna rastlina je izredno bogata z vitamini in minerali. Vsebuje ogromno vitamina C. Za vzgojo je mnogo manj zahtevna kot ameriška borovnica. Bistvena razlika med njima je ta, da sibirska borovnica ne potrebuje kisle zemlje, vrednost pH znaša le od 5,5 do 8. Torej uspeva v rahlo kislih, nevtralnih pa tudi bazičnih tleh s srednje težko do rahlo težko koeksistenco. Tudi za humus je hvaležna. Prve sorte, ki so bile posajene pri nas, niso dosegale visoke stopnje sladkorja. Bile so grenke in nekatere je tak okus odbijal. Danes je na razpolago več sort, ki so oplemenitene in dobrega sladko-kislega okusa. So neoprašne, zato vedno sadimo 2 ali 3 sadike različnih sort na isti lokaciji, vendar morajo cveteti v istem času. Uživamo sveže ali pa jih predelujemo v druge izdelke (zelo so dobri sokovi, marmelade, vino). Nekateri plodovi so okrogle ali sodčkaste oblike in drugi podolgovati, dolgi tudi do 3 do 4 cm, vsi pa so sočni.

Škodljivcev nima veliko, zato škropljenje ni potrebno. Nekatere sorte so občutljive za vročino in lahko takrat v rasti zaostanejo, vendar pa si jeseni, ko vročina mine, spet opomorejo.

Dobre sorte in dobre opraševalke so:

Honybee (čebela): teža plodu 1,6 g, cveti v marcu in aprilu, zori konec maja. Okus prijetno sladek, kisel.

Indigo gem: teža plodu do 1,4 g, zori konec maja. Rodi obilno na srednje velikem grmu, visokem do 1,2 m, je manj občutljiva za vroče sonce. Plodovi vsebujejo zelo veliko naravnega barvila in so jih uporabljali celo za barvanje hrane v slaščičarski industriji.

 Aurora: ena novejših kanadskih sort, teža plodu do 1,9 g, zori konec maja, višina grma do 1,7 m. Donos 3 do 6 kg na grm, zrel plod je sladek. FOTKA

Jugana: ruski križanec. Rodi obilno konec maja. Velikost grma 1,8 m. Donos 3 do 5 kg na grm.

Doz velikana: ruski križanec, teža plodu podolgovate oblike do 2,4 g. Zori konec maja. Donos od 3 do 5 kg na grm. 

Zadnje nove sorte, ki veliko obetajo, so še: blizard beauty, blizard best in blizard. Okusni plodovi so veliki do 3 cm in dosežejo težo plodu tudi do 3,4 g. 

 

Aronija

Ta izredno trpežna in hvaležna rastlina je prišla v naše kraje v zadnjem času. Zanimivo, da tudi tej rastlini nekateri pravijo sibirska borovnica, čeprav ni iz rodu kovačnikov. Pri nas zelo dobro uspeva v vseh tleh, ki morajo biti rahlo odcedna. Je zelo odporna proti boleznim in škodljivcem. Uspeva v srednje težkih humoznih tleh. Gnojimo z ustrezno količino gnojil, ki nadomesti hranila, ki jih je rastlina porabila za plodove. Lahko gnojimo s specialnim gnojilom z mikrohranili ali pa z NPK (tako kot ameriške borovnice). V poznem poletju se morda pojavi plesen, vendar ne v tolikšni meri, da bi ogrožala rastlino. Daje okrogle temne plodove podobno kot bezeg, le da so šopki plodov bolj stisnjeni. Je izredno trpkega okusa, kar marsikoga moti. Tudi sočnost ni njena odlika. Je pa bogat vir vitaminov in mineralov, ki se jim ne bi smeli nikoli odreči. Vsebuje še druge rudninske snovi. Zaradi njihove izredne koncentracije dobimo trpek okus.

Če želimo delati sok, moramo dodati vsaj 30 odstotkov vode in malo sladkorja. To malo prekuhamo in precedimo. Sok je izredno gost in močan, tako da ga moramo mešati z vodo. Ostanke, ki jih dobimo pri izdelavi soka, lahko uporabimo za izdelavo marmelad, saj imajo v sebi še veliko uporabnih snovi, vendar pa jim moramo dodati še drug sadež, ki zmanjša pustost. Dobra kombinacija je sibirska borovnica. Aroniji pripisujejo mnoge zdravilne lastnosti, zato ne bi smela manjkati na nobenem vrtu.

Besedilo in fotografije: Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media