Ko na rajžo gremo

jun. '18

Sogovornike smo spraševali, ali radi potujejo in kam najraje. 

Breda Arnejšek, upokojena profesorica angleščine in francoščine, Ljubljana: »Ko sem še hodila v službo, sem pogosto potovala v Anglijo in Francijo na dodatna izobraževanja. V Franciji sem bila vsaj petnajstkrat, ker imam tam dobro prijateljico. Veliko sem turistično potovala, tudi na Japonsko. Odkar moja hči z družino živi v Luksemburgu, pa grem vsaj petkrat na leto tja na obisk. Rada jim kaj domačega skuham, na poti iz vrtca pa peljem vnuke še v park, kar mi je v največje veselje.«

Marija Dolinar, upokojena komercialistka, Bevke: »Rada hodim na izlete. Kulturne in naravne znamenitosti v naših krajih po svoji lepoti prav nič ne zaostajajo za tistimi, ki jih trži evropski turizem, tu pa skromno čakajo, da jih odkrijemo. Izleti so po navadi združeni s hojo v hribe. Tako spoznavam planinski svet z očmi pohodnika in ljubitelja narave. S hojo in ogledi se izobražujem, sproščam in skrbim za kondicijo. Pogled na hribe, cvetje v travah, na vrh v daljavi, ki ga marsikje zaljša cerkvica, je nekaj prelepega.«

Andreja Crnković, potovalna svetovalka, Ljubljana: »Starejši ljudje imajo radi udobne vodene izlete in potovanja, na katerih je za vse poskrbljeno. Zato večinoma potujejo z agencijo. Zanimajo jih tako enodnevni izleti kot daljša potovanja pretežno po Evropi. So pa tudi takšni, ki svoje prihranke namenijo za to, da bi doživeli bolj oddaljene eksotične dežele. Pred časom so se trije pari, čeprav so že pri osemdesetih letih, podali v Šrilanko, pred kratkim pa en par v Kenijo, drug pa na križarjenje v Dubaj.« 

Simona L. Dvoršak, diplomirana prevajalka, Ljubljana: »Potovanja in spoznavanje tujih dežel so me od nekdaj privlačila. Iz otroštva imam lepe spomine na družinske zimske oddihe, ki smo jih tradicionalno preživljali na smučiščih v Kranjski Gori, Avstriji ter Švici. Zadnja leta pa me pozimi vedno bolj vleče v tople kraje, da se naužijem sonca, belih plaž in čistega morja. Morda tudi zato, ker se mi zdi, da so se zime zamaknile v spomladanske mesece in je poletje še daleč. Finančno to ni nič večji zalogaj kot teden smučanja.«

Iztok Bončina, profesor umetnostne zgodovine, turistični vodnik in popotni fotograf: »Ko sem se udeležil fotosafarija v vzhodni Afriki, sem opazoval in fotografiral domačine in afriške živali v njihovem življenjskem okolju. Safari v svahili jeziku pomeni potovanje s karavano, nosači in tovornimi živalmi. Prve safarije so organizirali zahodnjaki v 19. stoletju, da bi spoznali življenje domorodcev in afriško živalstvo in rastlinstvo. Nekateri safariji so organizirani tudi zaradi lova. Ni pa to ravno za vsak žep.« 

Tanja Glažar, svetovalka za feng shui, Ljubljana: »Zelo rada potujem v tujino. Tako spoznavam drugače misleče ljudi, ki drugače gledajo na svet. S potovanji si širim obzorje, pridobivam nove izkušnje in tako postajam bolj prožna ter prilagodljiva v različnih situacijah, v katerih se znajdem. Pri tem nabiram tudi nova znanja. Predvsem pa vedno bolj cenim svoj domači kraj. Ko se vrnem s potovanj, mi pogled na naše kraje nežno poboža dušo, v kateri se gnete množica shranjenih vtisov.«

Felicita Medved, upokojenka, Brezovica: »Hišnih ljubljenčkov po navadi ni dovoljeno voditi s sabo na potovanje ali počitnice. Kdor jih ima, mora imeti tudi nekoga, da bo tačas poskrbel zanj. Včasih potrebujejo oskrbo samo za kakšen dan in dobro je imeti prijatelje, ki jih radi sprejmejo. Kadar gre moja hči za dalj časa zdoma in svojega kužka ne more peljati s sabo, ga jaz rada posvojim. Včasih jo celo poprosim zanj, da si delava družbo na počitnicah v planinah.«

Barbara Urbanija, uradnica, Brezovica: »Če dobimo letalske vozovnice po sprejemljivi ceni za petčlansko družino, po navadi že spomladi odpotujemo v daljne dežele. Ne ogledujemo si le svetovnih znamenitosti, ampak iščemo počitek v hribih ali ob morju. Zadnjo tretjino potovanja se nekje ustavimo in si privoščimo pravi obmorski dopust. Na Zelenortskih otokih smo se z lokalnim kombijem skupaj z domačini in kokošmi vozili čez ves otok, da smo našli miren zaliv, kjer so naši otroci skupaj z domačimi nabirali morske polže in se metali v valove.«

Besedilo in fotografije: Novinarski krožek SUTŽO  


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media