Po poteh mladega pesnika

Prosti čas | jun. '18

»Župančičeva pot ni cilj, je potovanje, ki se nikoli ne konča.« Tak je slogan tradicionalne poti od Dragatuša do Vinice, po kateri se bodo pohodniki odpravili v soboto, 9. junija, in se poklonili 140. obletnici rojstva Otona Župančiča.

Ta kulturno-športni pohod, dolg 13 kilometrov, simbolno ponazarja pot, ki jo je v mladosti prehodil pesnik, ko se je iz Dragatuša namenil k sorodnikom v svojo rojstno Vinico. Kot dijak se je večkrat iz Novega mesta, kjer se je šolal, odpravil peš čez Gorjance v Dragatuš, kjer je preživel otroška leta. Od tam pa skozi slikovit kraški svet mimo Klepčevega mlina, okljukov reke Lahinje ter belokranjskih steljnikov naprej skozi prijetno senco gozda na Žeželj, kjer stoji Marijina romarska cerkev, k sorodnikom v Vinico.

Spominski pohod, ki je drugo soboto v juniju, poteka od leta 1998, ko so v Beli krajini praznovali 120. obletnico rojstva svojega rojaka, velikega pesnika in prevajalca Otona Župančiča. Pot je primerna za vsakogar, saj na njej ni vzponov, najvišja točka je Žeželj s 334 metri nadmorske višine. Vodi med mehkimi griči mimo domačij in ob reki Lahinji z vmesnimi postanki za osvežitev in uživanje v lepotah Bele krajine.

Letošnji pohod se bo začel ob 9. uri na »placu« v centru Dragatuša s priložnostnim etnološko obarvanim kulturnim programom. Sredi kraja stoji gostišče Župančičev hram, to je bila nekoč zidana in s slamo krita hiša, v kateri sta bili poleg bivališča še gostilna in trgovina, ki so ju vodili Otonovi starši, pesnik je v njej preživljal otroška leta. Hiša in gostišče sta zdaj v lasti družine Štefanič, v hiši je lepo urejena pesnikova spominska soba.

Na pohod, ki ga organizira Športno društvo Vinica, se je mogoče prijaviti tudi do 8.30 v Vinici, od koder pohodnike prepeljejo z avtobusom v Dragatuš, prav tako pa je po zaključku poskrbljeno za prevoz iz Vinice v Dragatuš. Najava večjih skupin je zaželena. Startnina znaša 5 evrov, vanjo pa so všteti malica, osvežilna pijača, prevoz in knjižica za žige. Ob poti bodo svoje izdelke in pridelke ponujali domačini, prav tako pa bo v Vinici pestro dogajanje z bogato ponudbo hrane, pijače in spominkov ter nastopi belokranjskih folklornih in drugih skupin ter posameznikov. Odprta bodo tudi vrata prenovljene Župančičeve rojstne hiše v Vinici, v kateri je urejen muzej.

Priljubljen Ciciban

Oton Župančič se je rodil 23. januarja 1878 v Vinici v premožni trgovski družini, a je tu živel le prvi dve leti, naslednjih deset pa v bližnjem Dragatušu. Po hudi gospodarski krizi se je družina preselila v Ljubljano, kjer je dokončal gimnazijo, nato pa je na Dunaju študiral zgodovino in zemljepis, a študija ni dokončal. Veliko je živel v tujini, predvsem na Dunaju in v Parizu, zanimivo pa je, da je leta 1907 postal vzgojitelj mladega grofiča Manfreda Attemsa. Leta 1912 se je vrnil v Ljubljano in po Aškerčevi smrti postal mestni arhivar. Od leta 1920 pa se je pretežno zapisal gledališču, saj je bil dramaturg Slovenskega narodnega gledališča v ljubljanski Drami, kasneje pa je postal njegov upravnik. Leta 1926 je bil soustanovitelj in prvi predsednik Slovenskega centra PEN, leta 1938 pa je bil med prvimi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med vojno je aktivno sodeloval v odporu, po vojni pa je bil poslanec ljudske skupščine. Oton Župančič je bil tisti kulturnik, ki je 9. maja 1945 z balkona univerze v Ljubljani nagovoril osvoboditelje, ki so vkorakali v Ljubljano. Umrl je 11. junija 1949.

Kip Otona Župančiča v Vinici

Župančič je bil skupaj z Ivanom Cankarjem, Dragotinom Kettejem in Josipom Murnom - Aleksandrovim predstavnik slovenske moderne, sam je veliko pisal in prevajal. Med njegovimi deli je znana drama Veronika Deseniška, med pesniškimi zbirkami za odrasle pa Čaša opojnosti in družbenokritični zbirki V zarje Vidove in Zimzelen pod snegom. Širši javnosti pa je Oton Župančič še vedno najbolj znan po svojih prisrčnih otroških pesmicah. Le kdo ne pozna njegovega Cicibana pa zbirke Pisanice in Sto ugank. Kljub časovni odmaknjenosti in razmahu tehnologije so njegove pesmice še vedno izredno priljubljene med otroki.

Jožica Hribar


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media