Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
RAZPOLAGANJE S POKOJNINSKIMI PREJEMKI
Bralka A. L. iz Primorske navaja, da je zaradi pogostih bolniških zdravljenj pisno pooblastila osebo iz bližnjega sorodstva za prejem njene pokojnine, ki jih prejema po pošti, ter za plačevanje določenih storitev. Zaradi dvoma glede upravičene porabe njenih sredstev bi ponovno želela sama razpolagati s svojo pokojnino, vendar se pooblaščena oseba s tem ne strinja.
Zakon določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja neodtujljive osebne pravice, ki jih ni mogoče prenesti na drugega niti podedovati. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa zakon. Glede na to, da je pokojnina osebna pravica upravičenca, lahko z njo razpolaga zgolj upravičenec sam. Le upravičenec lahko poda zahtevo, da se pokojnina nakazuje drugi osebi, in sicer na podlagi pisnega pooblastila. Če je poslovno sposoben, lahko kot tak razpolaga s svojimi pokojninskimi prejemki tudi tako, da pooblasti fizično ali pravno osebo za prejemanje kot tudi razpolaganje z njegovimi prejemki. Tako dano pooblastilo pa lahko kadar koli prekliče ali pa ga spremeni. S kasneje danim pooblastilom se avtomatično prejšnje prekliče. Če pa oseba, ki ji sicer ni odvzeta poslovna sposobnost, ne more uspešno skrbeti za svoje pravice in pravne koristi, na primer zaradi visoke starosti, se ji na podlagi zakona ali z aktom, ki ga izda pristojni organ na podlagi zakona, določi skrbnik za poseben primer. Skrbništvo za poseben primer zajema varstvo pravic in koristi posamezne osebe, gre torej za določeno vrsto konkretnih opravil oziroma pravnih dejanj, največkrat vezanih na zaščito premoženja.
Ker je bralka poslovno sposobna oseba, ki ji center za socialno delo ni postavil skrbnika za poseben primer, lahko sama razpolaga s svojimi pokojninskimi prejemki. Ker zdaj želi sama razpolagati s svojimi prejemki, mora dano pooblastilo, ki ga je dala določeni osebi, preklicati. O preklicu oziroma odpovedi pooblastila mora bralka pisno ali ustno na zapisnik obvestiti izplačevalca denarnih prejemkov, to je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Bralka pa si lahko tudi uredi izplačevanje pokojnine na osebni račun banke.
ZAVAROVALNA DOBA NA PODLAGI AVTORSKE POGODBE
Bralec D. L. iz Ljubljane navaja, da že od leta 2013 ni več vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje, temveč opravlja delo le na podlagi avtorske pogodbe. Zanima ga, ali mu iz opravljanja avtorskega dela, glede na to, da se odvajajo prispevki tudi za pokojninsko zavarovanje, pripada pokojninska doba in kako se določi.
Po veljavnem zakonu obvezno zavarovanje ni več pogojeno z višino doseženega dohodka iz drugega pravnega razmerja, vendar je bila uporaba določbe odložena za eno leto, na 1. januar 2014. Po tej določbi se oseba, razen uživalcev pokojnin, obvezno zavaruje, če ni vključena v obvezno zavarovanje po nobeni določbi zakona, ki določa podlage za njeno vključitev. Osnova za plačilo prispevkov je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek. Najnižja osnova za plačilo prispevkov ni določena, obdobje zavarovanja pa se ugotavlja šele po poteku koledarskega leta, v katerem je bilo izvedeno plačilo prejemka.
Bralcu, ki v času opravljanja avtorskega dela na nobeni pravni podlagi ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se bo od 1. januarja 2014 naprej po uradni dolžnosti naknadno ugotovljeno obdobje zavarovanja, upoštevaje prejete podatke o osnovah in plačanih prispevkih iz davčne evidence, upoštevalo pri priznanju in odmeri pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zavod na podlagi prejetih podatkov za preteklo leto ugotovi skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij, od katerih so bili obračunani in plačani prispevki. Trajanje zavarovalne dobe se ugotovi tako, da se prizna po en mesec zavarovalne dobe za vsakih doseženih 60 odstotkov povprečne mesečne plače iz leta, za katero se opravi izračun (v prehodnem obdobju od leta 2014 se je osnova z 52 odstotkov postopno zviševala po dve odstotni točki), vendar največ 12 mesecev za posamezno koledarsko leto. Če skupni letni znesek vseh prejemkov iz drugih pravnih razmerij ne zadošča niti za priznanje enega meseca zavarovalne dobe zaradi nedoseganja predpisane osnove za posamezno koledarsko leto, se ugotovi trajanje dobe v sorazmernem delu tako, da je preračunana na dneve.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v v četrtek, 21. junija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
