Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
OPOROKA IN NUJNI DELEŽI
Bralka je skupaj z možem lastnica stanovanjske hiše. Ima dva preskrbljena otroka. Z možem bi rada naredila takšno oporoko, da bi po smrti enega izmed njiju drugi postal lastnik celotne hiše. Po smrti drugega pa bi si hišo razdelila otroka.
Bralka in njen mož lahko naredita vsak svojo oporoko, s katero določita drug drugega za dediča solastniškega deleža na hiši preživelega zakonca, vendar pa imata otroka pravico vsak do svojega nujnega deleža. Otroka imata možnost, da te pravice ne uveljavljata – v tem primeru nujnega deleža ne bosta dobila.
Z oporoko ni mogoče določiti, da naj po smrti enega deduje drugi zakonec in kdo naj po smrti drugega zakonca deduje njegovo premoženje. Vsak pa sam določi, kdo naj bodo njegovi dediči, in se lahko vse do zadnjega trenutka premisli ter oporoko spremeni.
Izrecno je namreč prepovedano, da bi kdo določil drugemu njegovega dediča, celo v primeru, če bi bilo to premoženje nekoč njegovo. Ko nekdo postane dedič in prejme dediščino, lahko z njo naredi karkoli želi. Dedič z zapuščino, ki jo sprejme, samostojno razpolaga, kar pomeni, da jo lahko celo proda ali podari nekomu tretjemu. Lahko pa seveda najde novega partnerja ali zakonca, kar vodi v to, da bo poleg sinov dedoval tudi ta novi partner, celo če bi bila narejena oporoka. Novi partner oziroma novi zakonec ima namreč prav tako pravico do nujnega deleža kot otroci. Zaradi tega imata sinova pravico do nujnega deleža, saj bi lahko bodisi bralka bodisi njen mož, potem ko bi podedovala delež na hiši, le-tega prodala ali podarila nekomu, tako da bi otroka ostala brez dediščine po tistem izmed staršev, ki bi umrl prvi.
Če bo bralka naredila oporoko, s katero bo določila, da naj deduje njen delež na hiši njen mož, bo to razpolaganje veljavno, če bo imela v času svoje smrti toliko premoženja, da bosta otroka, če bosta uveljavljala nujni delež, le-tega lahko prejela v obliki druge dediščine (denar na računih, druge nepremičnine, premičnine ...). Če drugega premoženja ne bo dovolj za poplačilo nujnega deleža, imata otroka možnost zahtevati, da sodišče zmanjša oporočna razpolaganja do takšne mere, da bosta dobila svoja nujna deleža. Njun nujni delež znaša polovico zakonitega dednega deleža, kar v konkretnem primeru pomeni, da je vsak od otrok upravičen do 1/6 zapuščine. Če oporoke ne bi bilo, bi vsak izmed otrok in preživeli zakonec dedovali po enakih delih, se pravi vsak tretjino zapuščine. V primeru nujnega deleža pa gre nujnemu dediču le polovica zakonitega dednega deleža, se pravi polovica od ene tretjine oziroma 1/6. Če otroka ne bosta zahtevala nujnega deleža, se oporočno razpolaganja ne bo zmanjšalo, kar pomeni, da bo preživeli zakonec dedoval celoten solastni delež hiše in bo postal sam lastnik celotne hiše.
Če bralko skrbi predvsem, ali bo lahko v primeru smrti enega izmed zakoncev drugi zakonec še naprej uporabljal celotno nepremičnino kot do zdaj, lahko z zakoncem sklene pogodbo o užitku ter ta užitek tudi vpiše v zemljiško knjigo. Z užitkom se namreč določi, da sme kdorkoli (kar pomeni tudi drugi zakonec) uporabljati solastni del nepremičnine, ki je v lasti drugega zakonca. Ker užitek ne preneha s smrtjo tistega, ki je užitek dovolil, je drugemu zakoncu s tem zagotovljeno, da bo vse do svoje smrti lahko svoj delež uporabljal kot lastnik, delež drugega (pokojnega) zakonca pa kot užitkar, ne glede na to, kdo bo ta delež dedoval, torej tudi v primeru, da bosta otroka uveljavljala pravico do nujnega dednega deleža. Otroka bosta sicer pridobila nujni delež in s tem solastniški delež na hiši, vendar bo tisti od zakoncev, ki bo preživel drugega, še vedno ostal uporabnik celotne hiše.
Pogodbo o užitku je treba sestaviti v obliki notarskega zapisa, ker gre za pogodbo med zakoncema. Sam užitek pa je nato treba vpisati v zemljiško knjigo.
Pri oporoki so zahteve manjše, ker zanjo niso predpisane tako stroge zahteve. Oporoko lahko napiše vsak sam lastnoročno in se podpiše. Lahko jo natipka, podpiše in podpišeta jo še dve priči. Lahko se tudi sestavi pri odvetniku ali notarju. Vse oblike so enakovredne. Oporoke ni treba overjati, zadosti je, da je mogoče iz zapisanega ugotoviti, kdo je oporočitelj in kdo dedič ter kaj naj kdo deduje. Pomembno pa je, da oporoko hrani nekdo, ki mu bralka zaupa in za katerega je prepričana, da bo oporoko, ko bo čas za to, prinesel na sodišče.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 12. in 19. junija, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
