Zgodovinske osebnosti kot žive

Prosti čas | jul. '18

Matija Golner (levo) ter Ciril Hočevar ob vseh treh figurah.

V Kaplji vasi pri Preboldu, v ateljeju kiparja in upokojenca Cirila Hočevarja, se »rojevajo« podobe ljudi, ki vsaka zase predstavlja neko zgodovinsko obdobje, čas, v katerem je ta oseba živela, delala, ustvarjala in pustila svoj pečat in slavo v mestu ob Savinji.

Po izdelavi lutk – podob ljudi, ki so nekoč delali v premogovniških rovih Šaleške doline in v naravni velikosti bogatijo rudarski muzej pod zemljo v Velenju, se Ciril Hočevar že tretje leto ukvarja z izdelavo lutk znanih Celjanov, skupno jih je na seznamu trideset, ki so jih izbrali v Turističnem in kulturnem društvu Celje.

Prva oseba, ki je našla svoje mesto v njihovi Kvartni hiši, kjer je nekoč živela Sofija Hess, ljubezen Alfreda Nobela, je bila Alma Maksimilijana Karlin, svetovna popotnica in pisateljica. Naslednja znamenita oseba, ki posega najdlje v zgodovino, je Tit Valerij Klemens, nekdanji rimski senator in svetovalec cesarja Marka Avrelija. Kot tretji pa je »oživel« Herman II. Celjski. V naslednjih letih se mu bodo pridružili še trojna kraljica Barbara Celjska, poljska kraljica Ana Celjska, Friderik II. Celjski – celjski Romeo in zadnji iz dinastije celjskih knezov Ulrik II. Celjski. 

Kot je na predstavitvi kipa Hermana II. Celjskega povedal predsednik društva Matija Colnar, so Hermana upodobili kot petdesetletnika, torej na vrhuncu njegove moči, ko se je leta 1414 udeležil koncila v Konstanci v Nemčiji. Na tem srečanju je nosil cesarsko jabolko, kar je bila velika čast. Sicer pa je Herman II. Celjski v času vladanja rodbine Celjskih dosegel skoraj vse titule in časti, po katerih je bilo v tedanjih razmerah moči mogoče poseči. »Poleg tega, da je bil celjski, je bil tudi zagorski in ortenburški grof, ban Slavonije in Hrvaške, tast in diplomatski zastopnik in namestnik ogrskega kralja ter knez nemškega cesarstva, kar ga je delalo še močnejšega in pomembnejšega,« je med drugim povedala Vesna Golner, vodja projektov v društvu. In še dodala: »Herman si je ves čas prizadeval ustanoviti svojo celjsko kneževino in pridobiti naziv državnega kneza. Te časti ni dočakal, umrl je leta 1435, sta pa ta naziv leto kasneje pridobila sin Friderik II. in vnuk Ulrik II.«

Glava igralca in sosedove roke

Ciril Hočevar je začel izdelovati muzejske lutke v naravni velikosti po letu 1992, ko je dobil status samostojnega kulturnega delavca. Na predstavitvi figure Hermana II. Celjskega, ki naj bi bil za tiste čase zelo visok (okrog 190 cm), je povedal, da si je za model oblikovanja glave »izposodil« fotografijo glave celjskega gledališkega igralca Igorja Sancina. »Za oblikovanje roke mi je na pomoč priskočil kar moj sosed iz Kaplje vasi, ki je dal svojo roko na razpolago za model že pri ustvarjanju Tita Valerija Klemensa.«

Pri oblačenju in podobi Hermana II. Celjskega je sodelovalo več kot dvajset članov društva. Zasnovala jih je Vesna Golner, vodja izdelave je bila Vlasta Zupančič, kostum z vsemi dodatki pa so izdelali v lastni kostumski delavnici. Pomembno nalogo je imel lasuljar ljubljanske opere Sašo Bele, ki je dal obrazu končno podobo s pravimi lasmi in pravo brado. »Herman je oblečen v tipično oblačilo z bogato tuniko, pokrivalom šemperonom in plaščem, bogato obloženim s krznom. Ima meč, okrog vratu pa verigo viteškega zmajevega reda, ki ga je ustanovil kralj Sigismund Luksenburški, ki je s papežem Janezom XXIII. tudi sklical koncil v Konstanci. Posebna je tudi njegova drža telesa z napol iztegnjeno desno roko, v kateri drži zlato cesarsko jabolko s križem in dragulji, stoji pa tudi odločno in mogočno,« je povedala Vesna Golner.

Izdelava vsake figure je zahteven finančni zalogaj za društvo, tako da izdelajo le eno na leto. Sredstva pridobivajo na različnih razpisih, ki pa jih s prostovoljnim delom oplemenitijo, saj bi po ocenah takšna figura stala približno 10.000 evrov. Zaradi prostovoljnega dela pa stane bistveno manj. Letos, tudi zaradi leta evropske kulturne dediščine, bodo ustvarili figuro baročnega kiparja Ferdinanda Gala, sledil pa ji bo lik literata in diplomata Antona Novačana.

Besedilo in fotografija: Darko Naraglav   


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media