Na vprašanja s področja pacientovih pravic odgovarja mag. Boštjan J. Turk
PRAVICA PACIENTA DO DUHOVNE OSKRBE
Bralkin mož je pred kratkim utrpel možgansko kap in je še vedno v bolnišnici. Ker je zelo veren, bi mu veliko pomenilo, če bi lahko bil v bolnišnici deležen obiska duhovnika. Zanima jo, ali naša zakonodaja omogoča duhovno oskrbo.
Pacienti imajo v času, ko so v zdravstveni ustanovi, pravico do verske duhovne oskrbe. To običajno opravlja duhovnik, in sicer na 500 hospitaliziranih pacientov povprečne dnevne zasedenosti zdravstvene ustanove, izračunano iz obdobja enega leta, v vseh zdravstvenih ustanovah.
V onkoloških in psihiatričnih zdravstvenih ustanovah oziroma v ustanovah za rehabilitacijo oseb pa versko oskrbo opravlja en duhovnik na 300 hospitaliziranih pacientov. Če zdravstvena ustanova oskrbuje večje ali manjše število oskrbovancev, se število duhovnikov določi sorazmerno.
Duhovniku lahko pri opravljanju nalog verske duhovne oskrbe v zdravstveni ustanovi pomaga tudi duhovni spremljevalec, ki oskrbovance spremlja in jim daje duhovno podporo in pomoč.
Zdravstvena ustanova je dolžna zagotoviti prostorske in tehnične pogoje za versko duhovno oskrbo, pacienti pa imajo pravico do prostega dostopa do prostorov, namenjenih za duhovno oskrbo.
Pacientu, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more samostojno dostopati do sakralnega prostora, se zagotovi verska duhovna oskrba v njegovi bolniški sobi. V nujnih primerih se omogoči tudi v prostorih za reanimacijo in drugih prostorih, ki zahtevajo poseben način dela in gibanja.
V okvir pravice do duhovne oskrbe spada tudi prejemanje knjig z versko vsebino.
Verska duhovna oskrba se sicer izvaja v obliki organiziranja in omogočanja verskih dejavnosti in obredov, obiskovanja in duhovnega spremljanja pacientov, pogovarjanja in omogočanja verske duhovne pomoči, zagotavljanja obredov ob verskih praznikih, omogočanja verskih obredov ob umrlih pacientih ter verske in duhovne oskrbe v nujnih primerih.
Duhovniki in duhovni spremljevalci morajo opravljati zgoraj navedene naloge na ta način, da ne motijo ali ovirajo postopka zdravljenja pacientov oziroma rednega dela zdravstvenih delavcev, zadnji pa morajo spoštovati pravico oskrbovancev do verske duhovne oskrbe, tako da duhovnikom oziroma duhovnim spremljevalcem zagotavljajo nemoteno opravljanje njihove službe ob primernem času.
