Da bomo tudi poleti dobro slišali

Dobro počutje | jul. '18

Foto: Shutterstock

Ali se vam zadnje čase zdi, da z vašim telefonom nekaj ni v redu, ker slabo slišite sogovornika? Mogoče je, da vas pestijo prvi znaki pešanja sluha. Pojdite na pregled sluha, ker se vam bo z boljšim sluhom izboljšala kakovost življenja. Ko pa boste dobili slušni aparat, je treba poleti zanj še posebno dobro skrbeti. 

Izguba sluha v zrelih letih se običajno zgodi postopno, zato ni nujno, da jo takoj opazimo. Sprva težave, na primer, da moramo ljudi prositi, naj ponovijo svoje besede, pripisujemo drugim. Sogovornik govori prehitro in nerazumljivo; okolje je preglasno, da bi dobro razumeli sogovornika; ljudje govorijo drug čez drugega; prostor je kriv, ker čudno duši zvok; zvočnik telefona ne deluje več dobro in zvonjenje je pretiho. Občutek imamo, da se nam je v ušesu nabral pravi čep masla. Če bi nam ga odstranili, bi nam bilo takoj bolje. Običajno so družinski člani tisti, ki prvi opazijo našo težavo s sluhom. Opozarjajo nas, da si televizijo ali radio naravnamo preglasno, sprašujejo, kako lahko ob takem hrupu zadremamo. Pritožujejo se, da jih ne poslušamo, pa nam morajo zato besede večkrat ponoviti, sprašujejo, zakaj nas skoraj ni mogoče priklicati po telefonu in zakaj se ne odzivamo na zvonjenje hišnega zvonca. Opazijo, da nam ključ ali kakšno pisalo pade na tla, pa tega ne zaznamo, če ga nismo videli pasti. Sprašujejo nas, ali nam ni bilo prijetno na obisku, ker se nismo vključevali v skupni pogovor. Vprašajo nas, zakaj govorimo preglasno.

To so prvi znaki

Vse našteto so prvi znaki izgube sluha. Mogoči pa so še drugi znaki, na primer bolečine v ušesih, vrtoglavica in nenavadni zvoki, piskanje in zvonjenje v ušesih. Čas je, da obiščete zdravnika in opravite meritev sluha. Ne odlašajte, ker nam naprave, s katerimi si izboljšamo sluh, hkrati izboljšajo tudi počutje, vključenost v družbo in splošno kakovost življenja. Sluh lahko izgubite na enem ušesu ali obeh. Na eno uho pomislite, če si vedno prislonite dlan na isti uhelj, da bi »ulovili« besede; če se obračate k ljudem vedno z isto stranjo telesa; če težko presodite, od kod prihaja zvok, na primer, ko vas dohiteva kolesar; če težko razločite zvoke med seboj in določite, kaj jih je povzročilo.

Slušni aparat poleti

Če bo letos vaše prvo poletje s slušnim aparatom, je dobro vedeti, kako ravnati z njim, saj je treba v vročini, na bazenu, morju, v hribih in na poti s slušnim aparatom ravnati še posebno skrbno. Vlaga, prašni delci in vročina ga namreč lahko okvarijo. 

Prva težava je vlaga, ki jo povzroča potenje. Poleti se potimo že ob lahkih vsakdanjih opravilih, kot sta vrtnarjenje in pečenje na žaru. Znoj lahko povzroči nabiranje vlage v slušnem aparatu, nanj deluje agresivno in ga lahko poškoduje, zato si ga moramo nekajkrat dnevno vzeti iz ušesa in ga nežno obrisati. Če pa nosimo zaušesni aparat, cevko večkrat prepihamo s pumpico. Čez noč v škatlico poleg aparata namestimo tablete za intenzivnejše sušenje. Zelo koristno pa je tudi dodatno sušenje s sušilno napravo Dry&go, ki poskrbi za temeljito sušenje slušnega aparata in tako njegovo optimalno delovanje. Naprava je zelo priročna tudi za potovanja, saj je majhna, polni pa se z USB-polnilcem. Dodatno sušenje je koristno tudi, kadar ste v zelo vlažnem okolju, saj tudi vlaga v zraku lahko poškoduje aparat. 

Plavanje

Nič nas v vročini ne ohladi bolj prijetno kot prha ali plavanje. Toda preden gremo v vodo, slušni aparat snemimo. Ne odložimo ga kamor koli, niti na ležalnik ali na brisačo niti v prsni žepek srajce. Slušni aparat je za nas preveč dragocen. Spravimo ga v vodoodporno škatlico, ki jo odložimo na varno mesto. Zaradi več razlogov – da ne bo koga zamikala, da je kdo po nesreči ne oškropi ali da je ne doseže posebno visok val, če smo blizu vode. Prsni žepek srajce pa ni primeren za hrambo slušnega aparata zato, ker ne bi bilo prvič, da bi šel kakšen slušni aparat v pralni stroj skupaj s srajco.

Kaj pa, če se slušni aparat zmoči? Če ga zmočimo le malo in s sladko vodo, največkrat ne bo težav. Takoj ga obrišemo in dodatno posušimo s sušilno napravo. Če pa ga je zmočila morska voda, je dober izid manj verjeten, ker po sušenju v aparatu ostanejo kristali soli, ki ga lahko trajno poškodujejo.

Tudi nečistoče ga lahko poškodujejo

Drobne nečistoče, ki ostanejo za kremami in pršili za zaščito pred sončnimi žarki, ter drobni delci mivke lahko slušni aparat poškodujejo. Ko nanašamo kremo za sončenje, ne bi smeli pozabiti na uhlje, saj so – še zlasti po zgornjem robu – zelo izpostavljeni sončnim žarkom. Toda ko imamo slušni aparat, nanašajmo kremo previdno, saj lahko poškoduje zvočnik ali mikrofon. Nevarna so tudi pršila za zaščito pred soncem, proti komarjem, klopom ..., saj lahko pršenje zapolni drobcene odprtine mikrofona. Zato pred uporabo pršila vedno odstranimo slušni aparat. Če pa po nesreči pršimo po njem, potrebuje profesionalno čiščenje.

Drobni delci mivke, ki se nam prilepijo na roke, brisačo in lase, so dodatna nevarnost za slušni aparat, saj ga lahko uničijo. Zato se aparata vedno dotikamo le s povsem čistimi rokami, slušnega aparata pa ne odlagamo na brisačo. Pa tudi vstavljamo si ga ne na plaži, dokler nismo las sprali s sladko vodo.

Drobni delci, ki poleti poškodujejo slušni aparat, so lahko tudi cvetni prah. Kadar ga je v zraku zelo veliko in se gibljemo v naravi, se lahko zgodi, da zamašijo mikrofon in poslabšajo delovanje aparata. Običajno zadostuje, če ga dobro očistimo, včasih pa je potrebno še profesionalno čiščenje.  

Huda vročina

Pazimo, kje v vročini puščamo škatlico s slušnim aparatom. V avtomobilu, ki stoji na soncu, se temperatura lahko že v 15 minutah dvigne do 60 ˚C. Še zlasti slabo je, če aparat pustimo na armaturni plošči. Pozimi se slušnemu aparatu, ki ga pozabimo v avtu, le skrajša življenjska doba baterije, poleti pa vročina povzroči trajne poškodbe na bateriji in plastičnih delih aparata. Ne puščamo ga tudi na okenski polici ali kje drugje v stanovanju, kjer bi ga dosegli sončni žarki.   

Za konec pa – pravzaprav smo zaradi slušnega aparata poleti kdaj pa kdaj na boljšem kot drugi. Položimo ga v škatlico in ... Ali še koga moti, če sosedje že spet dolgo v noč navijajo nemogočo glasbo pri odprtih oknih?

Maja Črepinšek  


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media