Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | jul. '18

IZVRŠBA ZARADI DOLGA

Bralka je za dobavo energije in stroške upravljanja dolžna več zneskov od leta 2012 naprej. Zoper njo se je začela izvršba. Ker ima nizko pokojnino, s katero se težko preživlja, jo skrbi, kaj vse ji lahko vzamejo.

V postopku izvršbe lahko praviloma zasežejo karkoli, kar je v lasti dolžnika, in poskušajo tako poravnati njegov dolg. Določene stvari pa so izvzete iz izvršbe in jih ni dovoljeno vzeti dolžniku. Takšne stvari so na primer: obleka, obutev, predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, torej stvari, ki jih dolžnik in člani njegovega gospodinjstva nujno potrebujejo, torej tudi hrana in kurjava za šest mesecev, pa redi in medalje in invalidski pripomočki ter podobno. Iz izvršbe so izvzeti tudi posebni denarni prejemki, in sicer: prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju; prejemki iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke; nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb; sredstva za nego in pomoč, ki se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka; prejemki od občasnega dela invalidov, ki niso v delovnem razmerju in so vključeni v programe po predpisih, ki urejajo socialno varstvo, in po predpisih, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov; denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, ki imajo tak status po zakonu, ki ureja humanitarne organizacije, in podobni prejemki.

Dovoljeno je z bančnega računa dolžnika ali z rubežem gotovine, ki jo ima dolžnik, vzeti denarna sredstva tako, da dolžniku ostane vsaj 76 odstotkov bruto minimalne plače, kar trenutno znaša 640 evrov. Če ima bralka nižjo pokojnino, ji pokojnine ne bodo rubili. Če pa ima na primer 800 evrov pokojnine, ji lahko rubijo 160 evrov, preostalega pa ne.

Ob tem velja opozoriti, da računi za dobavo energije za gospodinjstvo in upravljanje večstanovanjske stavbe zastarajo v roku enega leta, pri čemer začne zastaranje teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Če je bilo torej račun za elektriko treba plačati 15. 3. 2015, je zastaranje začelo teči 1. 1. 2016 in je obveznost zastarala 1. 1. 2017. V postopku izvršbe bralka lahko ugovarja zastaranje, če se je iztekel zastaralni rok do dneva vložitve predloga za izvršbo ali tožbe za plačilo. Zastaranje pa se upošteva le, če ga dolžnik izrecno in takoj uveljavlja. Če dolžni ugovora zastaranja ne uveljavlja ali če ga uveljavlja prepozno, se zastaranje ne upošteva. Dolžnik mora uveljavljati zastaranje najkasneje v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če je bila izvršba vložena na podlagi računa. Če je predhodno potekal postopek s tožbo, pa najkasneje do prvega naroka za glavno obravnavo.

 

ODGOVORNOST V DRUŠTVU

Bralka je predsednica društva. V preteklem letu so imeli več nesporazumov in precej aktivnih članov se je zamenjalo. Ob koncu leta so se pojavile težave glede dela blagajnika. Bralko skrbi, ali je tudi ona odgovorna za morebitne napake.

Za zakonito poslovanje društva odgovarjata samo društvo z vsem svojim premoženjem in tudi zastopnik društva, se pravi bralka kot predsednica. Njena vloga tako ni le častna, pač pa je dejansko zelo zahtevna, saj je prav ona tista, ki mora skrbeti, da vse stvari potekajo v skladu z veljavnimi predpisi. Z aktom o ustanovitvi društva je sicer mogoče odgovornosti določiti tudi drugače in bolj usmerjeno, vendar teh določb v aktu praviloma ni, zato ima navadno največjo odgovornost predsednik društva.

Za obveznosti društva so solidarno in z vsem svojim premoženjem odgovorne tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem. Društvu odgovarjajo tudi tisti, ki so z nezakonitim ravnanjem odgovornih oseb društva pridobili premoženjske koristi.

Smiselno bi bilo, da bralka kot predsednica društva skliče zbor članov društva in predlaga, da ta sprejme ustrezne ukrepe, na primer zamenja člane v organih društva, ki ne delujejo v redu, ali izvede drug ukrep za odpravo nepravilnosti. Vsekakor pa ni pametno samo čakati, kako se bodo zadeve razpletle same od sebe.

SVETOVALNI TELEFON:

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 17. in 24. julija, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media