NOVICE OD VSEPOVSOD

jul. '18

Višji nekateri socialni prejemki

1. junija se je zvišala denarna socialna pomoč in za samsko osebo zdaj znaša 385,05 evra, od januarja leta 2019 pa se bo znesek znižal na 331,26 evra. Zvišal se je tudi cenzus za varstveni dodatek, za samsko osebo odslej znaša največ 566,02 evra (do zdaj 484,97 evra).

Vendar dvig ne bo avtomatičen, zato morajo tisti, ki že imajo veljavno odločbo o denarni socialni pomoči oziroma varstvenem dodatku, za uveljavljanje višjega zneska oddati novo vlogo na center za socialno delo, in sicer najpozneje do konca julija. Denarno socialno pomoč in varstveni dodatek bodo namreč odmerjali na novo, pri čemer bodo kot do zdaj upoštevali: višino dohodkov (iz zadnjih 3 mesecev pred mesecem vložitve vloge), število družinskih članov, premoženje, prihranke, zagotovljeno oskrbo (ali ima zagotovljeno bivanje/prehrano) ipd.

Z novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih se razširja tudi krog upravičencev do pogrebnine in posmrtnine na brate ali sestre, nečake ali nečakinje ter vnuke ali vnukinje pokojne osebe. Posmrtnina in izredna denarna socialna pomoč po novem znašata 385,05 evra.

 

Oskrba na daljavo lajša bivanje na domu

Storitve oskrbe in zdravja na daljavo, s pomočjo sodobne tehnologije, uporabnikom (starejšim, invalidom in osebam s kroničnimi boleznimi) omogočajo daljše in varnejše bivanje na domu, pacientom pa boljšo preventivo, pravočasno obravnavo in boljše sodelovanje pri obvladovanju kroničnih bolezni, boljše izide zdravljenja in manj zapletov. V tujini je že precej razširjena, na primer v Veliki Britaniji jo uporablja več kot 16 odstotkov oseb, starejših od 65 let. Pri nas ta sistem nikakor ne more zaživeti. V predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi je predvideno sofinanciranje oskrbe na daljavo, a kaj, ko predlog nikakor ne pride niti do prve obravnave v parlamentu.

Storitev E-oskrba, ki jo ponujajo v podjetju Telekom Slovenije, uporablja manj kot 300 ljudi. Deluje podobno kot storitev, ki smo jo nekoč poznali pod imenom »rdeči gumb«. Uporabnik ima na sebi detektor ali pa senzorje v stanovanju, ki beležijo njegovo gibanje. Če pade in ne vstane takoj, se sproži klic v asistenčni center, ki deluje 24 ur na dan. Prek mobilne aplikacije so takoj obveščeni tudi svojci. Storitev je vsekakor zelo koristna, a tudi nekaj stane. Uporabnik (ali svojci) plača 61 evrov priključnine, potem pa še vsak mesec dobrih 24 evrov za osnovni paket ali nekaj manj kot 37 evrov za dražji paket.

Uvedba teh storitev na državni ravni bi zagotovila racionalnejšo rabo virov zdravstvenega in socialnega varstva, trdijo v podjetju. V tujini, kjer so te storitve dostopne vsem državljanom, so se stroški urgentnih storitev ter ambulantnega in bolnišničnega zdravljenja znižali za 22 do 32 odstotkov.

Telekom v sodelovanju z Zvezo društev upokojencev Slovenije izvaja tudi projekt Varni in povezani na domu. V projekt je za zdaj vključenih 20 občin, ki bodo sofinancirale plačilo E-oskrbe starejšim občanom, ki sami tega ne zmorejo.

Staranje ima dolgoročen vpliv na zdravstveni sistem

Staranje ni bolezen, temveč gensko pogojeno upadanje funkcij različnih organskih sistemov celotnega organizma. Posledice staranja prebivalstva pa močno vplivajo na celotno družbo: spremeni se ravnovesje na področju psihosocialnih, družbenih in ekonomskih razmerij, še posebej pa se z novimi izzivi spopada sistem zdravstvenega varstva, so poudarjali strokovnjaki na okrogli mizi Slovenske medicinske akademije. Staramo se vsi, a vsak drugače, in bolj ko smo stari, večje so razlike med ljudmi. Lahko pa izpostavimo skupne značilnosti. Pogosteje se pojavljajo kronične bolezni, prihaja do polimorbidnosti (več kroničnih bolezni pri enem bolniku) in pojava geriatričnih sindromov. Vse to pa vodi v polifarmakoterapijo (sočasno jemanje 5 ali več zdravilnih učinkovin), ki je zahtevna in draga. Potrebne so nove oblike zdravstvenih uslug, kot sta starosti prilagojena fizioterapija ter psihosocialna rehabilitacija. Pri zelo starih ljudeh se povečuje število zlomov, najbolj značilni so zlomi kolka, hrbtenice, zgornjega dela nadlahtnice ob ramenskem sklepu in zlomi zapestja, pa tudi zlomi medeničnih kosti, ki nastanejo po padcu s stojne višine. Na ta način tudi sicer vitalni ljudje postanejo odvisni od tuje oskrbe. Zato na nacionalni ravni potrebujemo učinkovite strategije za preprečevanje padcev. Predvsem pa potrebujemo zdravnike geriatre, ki bi se ukvarjali samo z zdravljenjem starostnih bolezni, saj je Slovenija edina država znotraj Evropske unije, ki nima urejene specializacije s področja geriatrije.

Poletni užitki na Obali

Če se boste v poletnih mesecih potepali ob slovenski obali, si poleg morskih privoščite še drugačne užitke. Zavod za revitalizacijo mediteranske kulture Piran Mediteranum vabi na razstavo z naslovom Piran, lep kot še nikoli. S pomočjo desetih povečanih fotografij, ki so približno tam, kjer so nekoč stali fotografi, spoznavamo polstoletno zgodovino kraja in vse spremembe, ki so jih prinesla leta. Kot pravi organizator, je razstava tudi rekreativna, saj boste na poti do vseh fotografij dodobra spoznali čaroben Piran, hkrati pa še ojačali telo tako fizično kot duhovno. Fotografije so na ogled do 1. oktobra. Zadnjo soboto v mesecih juliju, avgustu in septembru pa Društvo Anbot Piran organizira Sejem starin, domače obrti in darov narave. Med stojnicami lahko brskate od 9. do 17. ure na Tartinijevem trgu. 

V Izoli je poleti vedno gneča, a kljub temu je priporočljivo obiskati tradicionalni Ribiški praznik. Letos bo 17. in 18. avgusta po vsej Izoli dišalo po ribah, ne bo manjkalo nastopov znanih glasbenikov, obujanja starih običajev in športnih dogodkov. Med drugim si lahko obiskovalci ogledajo krst veslačev, regato starih bark ter predstavitev ribiških del in opreme. Obilo zabave, začinjene s tipičnim istrskim humorjem, in seveda poln krožnik rib je recept, ki v Izolo že desetletja privablja turiste z vseh koncev sveta.

Med vojno in spominom

Ob stoletnici konca prve svetovne vojne je izšla posebna številka revije SLO, časi, kraji, ljudje z naslovom 1914–1918, med vojno in spominom. V njej je objavljenih 15 prispevkov najvidnejših poznavalcev prve svetovne vojne z dokumentarnimi fotografijami in pričevanji udeležencev (iz pisem ali dnevnikov) s poudarkom na slovenski vojni izkušnji. Izvemo marsikaj o vojnih taktikah in orožju, najpomembnejših bitkah in grozotah na bojišču, medicinski oskrbi pa tudi o življenju v zaledju, vojni propagandi ter goriških in drugih slovenskih beguncih – okrog 80.000 jih je bilo razseljenih po vsej Avstro-Ogrski. Predstavljena sta še Kobariški muzej in Goriški muzej na gradu Kromberk, objavljene so fotografije nekaterih spomenikov žrtvam prve svetovne vojne po Sloveniji in opisana Pot miru od Alp do Jadrana.

Revijo SLO izdaja Založba Družina, naročite jo lahko na e-naslovu: narocila@druzina.si (poštnina je vključena v ceno) ali pa jo kupite v kioskih Delo prodaje.

Kam s poškodovanimi bankovci?

Strgan, počečkan ali kako drugače poškodovan evrski bankovec, ki ga morda ne želijo vzeti v nobeni trgovini ali bančni ustanovi, lahko brezplačno, brez provizije, zamenjate pri Banki Slovenije. Pomembno je, da predložite več kot 50-odstotkov bankovca oziroma da dokažete, da je bil manjkajoči del uničen.

Zamenjavo lahko opravite osebno pri blagajni na Štefanovi 1 v Ljubljani med delavniki od 9.00 do 13.00 ter ob sredah še od 14.00 do 15.30. Ali pa bankovec pošljete po pošti na naslov: Banka Slovenije – Gotovinsko poslovanje, Slovenska cesta 35, 1505 Ljubljana, skupaj z izpolnjeno izjavo, ki jo nadete na povezavi: www.bsi.si/bankovci-in-kovanci/zamenjava-gotovine/zamenjava-poskodovanih-evrobankovcev. Provizije in poštnine ne zaračunavajo.

Pri Banki Slovenije lahko še vedno zamenjate vrednostne bone in tolarske bankovce, če jih morda še imate, za kovance pa se je rok iztekel v začetku lanskega leta.

Dopust z manj odpadki

Turizem velja za industrijo, ki porabi veliko energije in drugih virov, obenem pa ustvari velike količine odpadkov. Odgovoren je za 14 odstotkov vseh nastalih komunalnih odpadkov na globalni ravni. Do leta 2050 pa se bo količina odpadkov iz turističnih dejavnosti povečala za 251 odstotkov, opozarjajo v društvu Ekologi brez meja. V povprečju evropski dopustniki dnevno proizvedejo kilogram odpadkov. Da bi med dopustovanjem čim manj smetili, so v društvu pripravili nekaj nasvetov. Priporočajo, da se izognemo uporabi plastičnih izdelkov za enkratno uporabo in se na pot odpravimo s steklenicami in vrečkami za večkratno uporabo; podpiramo okolju prijazne nastanitve in prireditve; hrano kupujemo na lokalnih tržnicah in si pri hotelski bifejski ponudbi naložimo toliko hrane, kot je bomo pojedli. 

Ponudnikom turističnih nastanitev priporočajo, da spodbujajo pitje vode iz pipe ter ne uporabljajo slamic in pakiranih sladkorčkov. Organizatorje prireditev pa pozivajo, da nadomestijo pribor in kozarce za enkratno uporabo s trajnejšimi različicami. In seveda: 15. septembra se vsi pridružimo akciji Očistimo Slovenijo. Več na: http://www.ocistimo.si.

Afriška zbirka na velenjskem gradu

Na velenjskem gradu so odprli prenovljeno stalno razstavo Afrika, s katero Muzej Velenje predstavlja zanimivo zbirko predmetov, ki jih je v petindvajsetih letih bivanja v Afriki zbral in nato Velenju poklonil češki akademski kipar František Foit. Dodatno so razstavljeni diapozitivi na steklu, ki dokumentirajo nenavadno potovanje kiparja Františka Foita in njegovega rojaka, biologa Jirija Bauma, ki sta leta 1931 z avtomobilom prepotovala Afriko od severa do juga. Fotografije prikazujejo motive iz narave in vsakdanjega življenja domačinov.

Na Gorenjsko …

Če se boste v poletnih dneh vozili po Poljanski dolini, se ustavite na Visokem in si oglejte muzejske zbirke v Tavčarjevem dvorcu. V lepo prenovljenih prostorih so na ogled razstava Kalanove rodbine, ohranjena originalna črna kuhinja, zbirka Ivana in Franje Tavčar ter predstavitev stavbne dediščine domačije na Visokem. Razstave so odprte ob petkih od 16. do 19. ure ter ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure. Po predhodnem dogovoru so mogoči ogledi tudi izven odpiralnega časa.

Zadnji julijski konec tedna pa vabljeni na Praznik žetve v Gorenjo vas (Žirovski Vrh Sv. Urbana 35). V soboto, 28. julija, se prireditev začne ob 19.30 s kulturnim programom in domačo kmečko igro Pri sosedovih imajo. Sodelovala bo tudi gostujoča folklorna skupina iz Vranja. V nedeljo se bo dogajanje začelo že v dopoldanskem času s predstavitvijo kmečkih strojev, prikazi starih opravil, ponudbo na stojnicah in slikarskimi razstavami. Ob 15. uri bodo ponovno zaigrali kmečko igro Pri sosedovih imajo, sledila bosta kulturni program in zabava s plesom.

 

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media