Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
PO MOŽGANSKI KAPI
Bralkin mož je pred enim mesecem prebolel možgansko kap. Je v zdravilišču in dobro okreva. Še vedno je prisotna šibkost leve strani telesa, vendar že lahko hodi po sobi. V zdravilišču bo samo še 10 dni, zato sprašuje, ali bi mu dodatna hoja, ki jo je pripravljena tudi plačati, koristila. Malo jo je strah, kako bo takšen, kot je, živel doma.
Možganska kap je bolezen, ki v veliki meri spremeni življenje bolnika in njegovih svojcev. Nastane v trenutku, zdravljenje, rehabilitacija in opora so potrebni vse življenje. Ob nastopu bolezni nam je najpomembnejše preživetje, kasneje želimo čimprejšnje okrevanje do stanja pred boleznijo. Žal se v večini primerov to ne zgodi in so posledice trajne. Sčasoma se z veliko volje in truda izboljšajo ali pa se naučimo živeti z njimi. Čas je zelo pomemben dejavnik. Predvsem v zgodnjem obdobju bolezni je prisotna velika utrudljivost. Po možganski kapi sicer priporočamo skupno vsaj 45 minut različne vadbe na dan, in sicer 5 dni v tednu. Pogosto v zgodnjem obdobju bolniki tega ne zmorejo. Zato dodatna terapija za zdaj ni smiselna.
Da bo življenje doma potekalo lažje, so ključne informacije. V zdravilišču so ustrezni strokovnjaki, ki jih lahko posredujejo. Vedeti moramo, kaj bolnik zmore, kakšne vaje dela, kako vstane, sede, gre na stranišče, kako se obleče, kakšno je razumevanje, kako lahko uživa obroke, kakšno pomoč potrebuje pri hoji in drugih opravilih. V pristojnem zdravstvenem domu bodo povedali, kakšne so možnosti pomoči na domu, obiskov patronažne službe, fizioterapije in delovne terapije.
Doma poskušajmo ohranjati ritem spanja, prehrane in izvajanja vaj. Razmišljajmo pozitivno, čeprav ni vedno lahko. Treba je deliti veselje ob opravljenih nalogah, nikakor pa ne dopustiti žalovanja za preteklostjo. Bolnika moramo spodbujati, da čim več naredi sam in izvaja vaje, ki se jih je naučil. Ne delajmo vsega namesto njega in ne govorimo v njegovem imenu. Za ohranjanje socialne mreže so dobrodošli krajši obiski, in če je le mogoče, ponovna vključitev v prostočasne dejavnosti. In ne pozabimo nase. Tudi svojec potrebuje odmor, minute miru in svoje pogovore.
SVETOVALNI TELEFON:
Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 17. septembra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
