Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
(DO)PLAČEVANJE DOMSKE OSKRBE
Bralka je zdravstveno oslabela, zato razmišlja o tem, da bi odšla v dom starejših, kjer bi ji zagotovili potrebno oskrbo. Otroci živijo v drugem kraju, tako da jo sicer obiskujejo, a vsak dan ji ne morejo pomagati. Pokojnino ima precej majhno, zato jo najbolj skrbi, kdo bo plačeval za dom, ker ne bi bila rada nikomur v nadlego. Skrbi jo tudi, kolikšna bo cena v domu.
Cena oskrbe v domu je odvisna predvsem od bralkinega zdravstvenega stanja, v sobi s koliko posteljami bo nastanjena in kateri dom bo izbrala. Če ima dom koncesijo oziroma če gre za dom v javni lasti, oskrbo sofinancira država, kar se posebej pozna v primeru, če bo njeno zdravstveno stanje zahtevalo več nege. Cena je objavljena na spletnih straneh domov, tako da lahko sama oziroma njeni otroci preverijo, kolikšna je cena v domu, ki jo konkretno zanima. Seveda je pri tem treba upoštevati, da so ponekod čakalne dobe precej dolge, tako da je tudi možnost izbire temu primerna. Da bi se izognila neprijetnim zapletom, je smiselno, da bralka pravočasno odda vlogo za sprejem v dom in prosi za sprejem v več domov, ki ji ustrezajo, saj se tako poveča možnost, da jo bo čakalo prosto mesto takrat, ko se bo odločila za selitev v dom.
Oskrbo v domu v prvi vrsti plača sam oskrbovanec, torej bralka. Če njena sredstva ne bodo zadostovala, so oskrbo dolžni plačati ali doplačati njeni otroci. Lepo je, če se otrokom uspe dogovoriti, koliko bo kdo izmed njih prispeval. Če se ne bodo dogovorili, pa bo o tem odločil center za socialno delo, upoštevaje finančne zmožnosti vsakega izmed otrok. Tako kot so starši dolžni skrbeti za otroke, so tudi otroci, ko odrastejo, dolžni po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in jih ne morejo pridobiti. Gre pač za družinsko medgeneracijsko solidarnost. Otroci niso dolžni preživljati staršev le izjemoma, in sicer tistega od staršev, ki več let ali celo nikoli ni plačal preživnine oziroma kako drugače preživljal otroka.
Če bralka ne bi imela otrok ali le-ti ne bi bili dolžni doplačevati ali bi bili v takšni socialni stiski, da ne bi mogli doplačevati za njeno oskrbo, potem za oskrbo doplača občina, v kateri ima bralka prebivališče. Občina je dolžna doplačevati razliko med sredstvi, ki jih ima oskrbovanec, in stroški oskrbe za vse svoje občane, ki nimajo zadostnih sredstev, da bi sami plačevali oskrbo, oziroma nimajo otrok, ki bi bili dolžni plačevati razliko v ceni oskrbe. Če občina plačuje razliko v oskrbi, je upravičena tudi, da se v njeno korist v zemljiški knjigi vpiše prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, katere lastnik je oskrbovanec. Navedeno pomeni, da bo, če ne bo nihče drug doplačeval za bralkino oskrbo, to storila občina, v kateri zdaj stalno prebiva.
Če ima bralka kakšno nepremičnino (stanovanje, hišo, parcelo …), bo občina v zemljiško knjigo vpisala prepoved odtujitve in obremenitve v svojo korist. To pomeni, da bralka teh nepremičnin ne bo mogla ne prodati ne podariti, prav tako jih ne bo mogla zastaviti za kakšno posojilo (hipoteka). Nepremičnine bodo tako ostale v njeni lasti, občina pa bo imela možnost, da po njeni smrti v zapuščinskem postopku uveljavlja vračilo dela sredstev, ki jih bo namenila za doplačilo njene oskrbe v domu. Zahtevek za vračilo je omejen navzgor, in sicer je največ, kar lahko občina uveljavi, toliko, kolikor je vredna zapuščina. Namen te ureditve namreč ni v tem, da bi se od otrok izterjalo vse, kar je občina plačala za oskrbo, pač pa da se ne zgodi, da bi občina plačevala za nekoga oskrbo v domu, ker bi ta imel nizko pokojnino, in bi se otrokom nekako uspelo izogniti temu, na drugi strani pa bi isti oskrbovanec imel nekaj sto tisoč evrov vredne nepremičnine, ki bi jih po njegovi smrti podedovali otroci. Če bralka nima v lasti nobene nepremičnine, bo občina kljub temu plačevala za njeno oskrbo, le da po njeni smrti verjetno ne bo ničesar, iz česar bi lahko občina zahtevala vračilo plačanega. Če bo bralka imela premoženje ob svoji smrti, na primer prihranke na računih, če bo zadela na loteriji ipd., pa bo občina lahko zahtevala vračilo sredstev, ki jih je namenila za oskrbo, vendar največ do višine vrednosti zapuščine.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 11. in 18. septembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
