Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERA VDOVSKE POKOJNINE ZA SOUŽIVALKO
Bralka A. L. z Dolenjskega navaja, da se je pred desetimi leti razvezala, razvezani mož ji je do smrti, januarja letos, plačeval preživnino, saj ni bila nikoli zaposlena. Od zavoda je prejela odločbo, da ima pravico do vdovske pokojnine, ki znaša 70 odstotkov starostne pokojnine umrlega razvezanega zakonca. Znano pa ji je, da je bivši mož po razvezi več let živel v zunajzakonski skupnosti z mlajšo žensko, s katero nista imela skupnih otrok, zato jo zanima, kaj bi se zgodilo z njeno vdovsko pokojnino, če bo tudi ona uveljavila določene pravice po njem.
Zakon določa, da pravico do vdovske pokojnine pridobi tudi zakonec, čigar zakon je bil razvezan, če ima po sodni odločbi oziroma sporazumu pravico do preživnine in jo je užival do smrti zavarovanca ali uživalca pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bralka je ob izpolnjevanju navedenih pogojev pridobila pravico do vdovske pokojnine, ki ji je bila odmerjena v višini 70 odstotkov od osnove za odmero vdovske pokojnine, to je od pokojnine, do katere je bil uživalec upravičen ob smrti, oziroma če še ni bil uživalec pokojnine, pa invalidske pokojnine, ki bi jo imel glede na vzrok smrti.
Glede na to, da zunajzakonska partnerica še ni uveljavila pravice do vdovske pokojnine ali le do dela vdovske pokojnine, bralka vse dotlej uživa vdovsko pokojnino v višini 70 odstotkov osnove za odmero vdovske pokojnine. Če bo zunajzakonska partnerica izpolnjevala pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine, se bo višina bralkine vdovske pokojnine spremenila. Zakon namreč določa, da pravico do vdovske pokojnine pridobi – ob izpolnjevanju pogojev – vdova ali vdovec oziroma z njim izenačena oseba; razvezani zakonec pa pridobi pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.
Če bo v postopku ugotovljen obstoj zunajzakonske skupnosti v zadnjih treh letih pred smrtjo razvezanega zakonca in če bo zunajzakonska partnerica uveljavila vdovsko pokojnino, se bo vdovska pokojnina, ki je odmerjena v višini 70 odstotkov od osnove za odmero vdovske pokojnine, razdelila na dva enaka dela. To pomeni, da bosta bralka in zunajzakonska partnerica dobili vdovsko pokojnino v polovičnem znesku.
Če bo zunajzakonska partnerica uveljavila lastno pokojnino, starostno ali invalidsko, in bo potem uveljavila le del vdovske pokojnine, kar bo verjetno zanjo ugodnejše, pa se souživalki, torej bralki, prizna vdovska pokojnina v višini razlike med vdovsko pokojnino, do katere je upravičena, in izplačilom dela vdovske pokojnine. Del vdovske pokojnine znaša 15 odstotkov zneska pripadajoče vdovske pokojnine, vendar se izplačuje največ do zneska v višini 11,7 odstotka najnižje pokojninske osnove. Bralki bi se tako vdovska pokojnina zmanjšala le za znesek, ki bi bil izplačan zunajzakonski partnerici, torej za znesek dela vdovske pokojnine.
UGODNEJŠE VREDNOTENJE POKOJNINSKE DOBE BREZ DOKUPA
Bralec M. K. iz Maribora navaja, da že od pomladi 2015 uživa 20 odstotkov starostne pokojnine, ko je pri starosti 61 let in 1 mesec s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Zanima ga, za koliko se mu bo povečala starostna pokojnina, upoštevaje, da je še vedno zaposlen s polnim delovnim časom. Predvideva, da bi do upokojitve dopolnil 44 let pokojninske dobe.
Zakon določa, da se zavarovancu, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa in ostane vključen v obvezno zavarovanje, vsako nadaljnje leto dopolnjene pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po 1. januarju 2013, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja, vrednoti na način, da se mu trije meseci pokojninske dobe brez dokupa vrednotijo v višini 1 odstotka.
Bralcu, ki je imel izpolnjene pogoje za starostno pokojnino že spomladi 2015 in je po tem času že več kot tri leta neprekinjeno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim časom, se bodo ob priznanju pravice do starostne pokojnine tri leta pokojninske dobe brez dokupa vrednotila v višini 12 odstotkov namesto v višini 3,75 odstotka (za moškega je osnovni odmerni odstotek za leto pokojninske dobe 1,25 odstotka, za najmanj šest mesecev pa 0,63 odstotka). Starostna pokojnina se mu bo odmerila od pokojninske osnove v odstotku, odvisnem od dolžine pokojninske dobe. Če bo bralec dopolnil 44 let pokojninske dobe, se mu bo starostna pokojnina odmerila v višini 70,5 odstotka pokojninske osnove.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v v četrtek, 11. oktobra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
