Na vprašanja delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
ODPOVEDNI ROK SE LAHKO DOGOVORNO SKRAJŠA
Bralec je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnega razloga. Za 17 let dela sta mu bila določena odpravnina in 56-dnevni odpovedni rok. Delodajalec mu je predlagal sklenitev sporazuma in namesto odpovednega roka ponudil plačilo nadomestila. Zanima ga, ali lahko s tem drugje izgubi kako pravico.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 93. členu določa, da delavec in delodajalec lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, pri določitvi katerega morata pogodbeni stranki upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka, pri čemer iz 94. člena zakona posredno izhaja, da je za 17 let dela resnično določen 56-dnevni odpovedni rok.
Dejstvo je, da začne odpovedni rok teči prvi naslednji dan po prejemu odpovedi, ko pa se izteče, se zaključi delovno razmerje, nato pa ima delavec pravico (ne pa tudi dolžnost), da v nadaljnjih 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja uveljavlja pravico do denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje. V enakem roku ga lahko uveljavlja tudi, če se z delodajalcem dogovori o skrajšanju odpovednega roka, in sicer delno ali v celoti. ZDR-1 namreč v 96. členu določa, da se delavec in delodajalec lahko dogovorita o ustreznem denarnem povračilu namesto dela ali celotnega odpovednega roka in da mora biti tak dogovor v pisni obliki.
Znesek denarne odmere je popolnoma prepuščen pogodbeni avtonomiji delodajalca in delavca, ki morata priti do konsenza, saj v nasprotnem seveda sporazuma ne bo mogoče skleniti. Delodajalec, še posebej tisti, ki dejansko nima dela, je seveda močno zainteresiran, da se delovno razmerje zaključi čim prej, saj bo na ta način v celoti razbremenjen plačila stroškov prevoza na delo in malice, zato se večkrat zgodi, da je pripravljen poravnati znesek celotne plače, kot bi jo delavec prejel, če bi delal. Delavec je pa še posebej zainteresiran za takšen sporazum takrat, ko ima novo službo že »na vidiku«. Četudi je nima in odide na zavod za zaposlovanje, pa ne bo prikrajšan pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila, saj mu le-ta pripada prvi naslednji dan po dnevu, ki je v sporazumu določen kot zadnji dan delovnega razmerja oziroma zaposlitve pri delodajalcu.
Ima pa takšno denarno povračilo značaj drugega prejemka iz delovnega razmerja in se od tega zneska plačajo vsi prispevki, prav tako gre ta prejemek v dohodnino.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v sredo, 10. oktobra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
