Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | okt. '18

NEURADNA LOČITEV

Bralka se je z možem odtujila. Občutek ima tudi, da hodi k drugi. Uradno se ne bi ločila, vendar z možem ne želi imeti nič več skupnega. Predvsem bi rada uredila razdelitev hiše tako, da bi imela svoje stanovanje in ne bi bila dolžna skrbeti zanj, če bo to morda kdaj potreboval.

 Do prenehanja pravne skupnosti zakoncev praviloma pride z uradno ločitvijo. Zakonec je praviloma dolžan po svojih močeh preživljati drugega zakonca, če ta nima sredstev za življenje in je brez svoje krivde nezaposlen oziroma nima dohodkov. V takih okoliščinah bo bralka praviloma morala preživljati svojega moža, če bo zakonska zveza še obstajala. Lahko sicer dokazuje drugače, vendar je bolj jasna situacija, če sta uradno ločena, kot pa če sta ločena le dejansko, ali kot so rekli včasih, da pride do ločitve od postelje in mize.

Določene pravne posledice pa lahko nastopijo tudi, če pride le do dejanske, ne pa tudi pravne ločitve. V primeru smrti enega izmed zakoncev drugi zakonec ne deduje po njem, če je njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Do tega praviloma pride, če drugi dediči uveljavljajo dejansko prenehanje in po potrebi to tudi dokažejo v sodnem postopku. Če drugi dediči ne uveljavljajo tega razloga, zakonec deduje, čeprav so morda podane navedene okoliščine.

Delitev hiše je odvisna od več okoliščin. Prva je seveda ta, ali je mož pripravljen pristati na razdelitev hiše tako, da bi bralka dobila v izključno last in posest samostojno stanovanjsko enoto. Druga pa, ali je hišo sploh mogoče razdeliti na takšen način. Ker sta oba solastnika vsak do ene polovice, bi morala razdeliti hišo na dve samostojni enoti, ki bi bili vsaj približno enakovredni. Nekatere hiše je mogoče preoblikovati v dvostanovanjske hiše, drugih ne. V primeru ločitve sodišče odloči o delitvi premoženja in s tem tudi hiše, kar je včasih lažje kot doseči sporazum o tem.

MOŽEVI DOLGOVI

Bralka ve, da je mož kar precej dolžan, čeprav ji noče točno povedati, kako je s tem. Pred časom je videla, da je prejel pošto s sodišča, in skrbi jo, da bo morala poravnati moževe dolgove.

Praviloma je vsak odgovoren za svoje dolgove, tako da bralki ne bo treba plačevati moževih dolgov. Drugače je, če ima mož dolg zaradi tega, ker si je nekaj izposodil za skupno preživljanje, ki ga je bila deležna tudi bralka. Za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem. Za druge moževe obveznosti pa bralka ne odgovarja.

Če moževi dolgovi niso takšni, da bi obremenjevali oba zakonca, bralki ni treba skrbeti glede tega, saj se bo morebitni sodni oziroma izvršilni postopek vodil le zoper moža. Bralka bo imela možnost kadar koli ugovarjati, da ne gre za dolg, za katerega bi bila tudi sama odgovorna. Ugovarja lahko celo v primeru izvršbe, če izvršitelj poskuša zarubiti kaj, kar je njeno, pa ni bilo odločeno, da je dolžna uradno poplačati moževe dolgove.

Kot že rečeno, je drugače, če gre za obveznosti, za katere odgovarja tudi bralka, se pravi, če gre za obveznosti, ki obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine. V takšnem primeru lahko upniki zahtevajo poplačilo tudi od nje. Bralko bo o tem obvestilo sodišče, saj bodo upniki morali predlagati sodišču, da dovoli, da se poplačajo iz premoženja obeh. To pomeni, da bo bralka seznanjena s postopkom in bo v njem lahko sodelovala. V postopku pa lahko nato uveljavlja ugovore, da ne gre za obveznost, za katero bi bila soodgovorna, če seveda dokaže, da ne gre za takšno vrsto obveznosti, ki bi obremenjevala oba zakonca, ki bi bila vezana na skupno premoženje ali bi bila vezana na preživljanje družine.

SVETOVALNI TELEFON:

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 9. in 16. oktobra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media