Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA
Naročnikov sin je poiskal pomoč zaradi težav, ki jim ni več kos. Zelo prijazen moški srednjih let se vse dneve ukvarja z nenehnim umivanjem rok ali po desetkrat preverja, ali je zaklenil vrata, ko odhaja zdoma. Strah ga je tudi, da bi se komu od bližnjih kaj slabega zgodilo, zato jih kliče in preverja, ali so v redu. Njegovo vedenje je postalo moteče zanj pa tudi za njegovo družino.
Diagnoza obsesivno kompulzivna motnja (OKM) vključuje bodisi prisilne misli bodisi kompulzije. Obsesije so ponavljajoče se vsiljive misli, ki jih ljudje doživljajo kot nezaželene in neprimerne in vzbujajo tesnobo. Zato jih poskušajo zatreti z različnimi dejanji: umivanjem rok, urejanjem stvari, pretirano odgovornostjo (preverjanjem), štetjem razpok na pločnikih, recitiranjem ipd., skratka z nekakšnimi rituali – kompulzijami. Namen takšnega vedenja je preprečiti tesnobo ali nezaželen dogodek, za katerega se bojijo, da se bo zgodil. Osebe takšno vedenje sicer prepoznavajo kot nesmiselno ali neučinkovito, vendar si ne morejo pomagati, impulzi so premočni. Pogosto imajo občutek sramu, zato se začnejo umikati pred ljudmi, kar lahko vse skupaj samo poslabša in vodi v socialno fobijo. Sram jih je tudi zato, ker se počutijo nemočne, da bi opustili nesmiselno vedenje. Zaradi vsega tega precej pozno poiščejo pomoč, najpogosteje šele, ko so simptomi tako močni, da jih ne morejo več nadzirati.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Vsako znanje šteje
Na Andragoškem centru Slovenije, krovni ustanovi za izobraževanje odraslih pri nas, se že desetletja trudijo spreminjati odnos do izobraževanja. Ne glede na to, kakšne izkušnje imamo iz osnovne in srednje šole ali kasneje, je učenje v odrasli dobi lahko veselo, radostno, krepi zdravje in ohranja mladostne možgane, zagotavlja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja Tedna vseživljenjskega učenja.O izzivih prihodnosti
Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki so jih sredi maja prvič skupaj organizirali ZDUS in Medgeneracijska koalicija Slovenije so bili namenjeni izmenjavi idej, prenosu znanj in izkušenj med generacijami. Zvrstilo se je več okroglih miz, ki so dale kar nekaj izhodišč in odgovorov za reševanje problematike v prihodnosti.Astmo lahko (bolje) obvladamo
Astmo ima okoli 14 odstotkov Slovencev, a čeprav število obolelih narašča, je hudih posledic astme vse manj, med drugim zaradi vse boljših zdravil. A lahko bi bilo še bolje, saj več kot polovica obolelih nad astmo nima dovolj dobrega nadzora. Slabo zdravljena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje kakovost življenja ali ga lahko celo nevarno ogroža.Med najlepše spomine iz otroštva spadajo spomini na druženje z babico in dedkom. In čeprav ne živimo več v tradicionalni družini, kjer je bilo sodelovanje med generacijami nekaj spontanega, imajo mnogi lepe odnose s starimi starši. »Čeprav imajo nizke pokojnine, vseeno radi prispevajo za žepnino in priboljške mladim,« je na Dnevih medgeneracijskega sožitja povedal predstavnik študentov Jaka Trilar in se zahvalil za njihovo pomoč. Tudi mladim ni lahko, mnogi morajo delati, da lahko študirajo, pomagajo jim v družini, in tudi ko se zaposlijo, se pogosto lahko osamosvojijo le z njihovo pomočjo. Starejši so ponosni na svoje otroke in vnuke in zanje naredijo, kar lahko, ko pa sami potrebujejo pomoč, so najbolj veseli, če jo dobijo doma.
-
Fotogalerije
Veselo druženje bralcev Vzajemnosti v Trogirju
7. junij 2019 Od nedelje do srede se je blizu...Bogata ustvarjalnost upokojencev
17. maj 2019 Danes so se na Gospodarskem...Za razvoj države so pomembne vse generacije
15. maj 2019 Pomembno je, da v današnji...Zdus podelil priznanja uspešnim društvom
29. november 2018Pravljične vožnje z vlakom
29. november 2018 -
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več »
© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media