Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA
Naročnikov sin je poiskal pomoč zaradi težav, ki jim ni več kos. Zelo prijazen moški srednjih let se vse dneve ukvarja z nenehnim umivanjem rok ali po desetkrat preverja, ali je zaklenil vrata, ko odhaja zdoma. Strah ga je tudi, da bi se komu od bližnjih kaj slabega zgodilo, zato jih kliče in preverja, ali so v redu. Njegovo vedenje je postalo moteče zanj pa tudi za njegovo družino.
Diagnoza obsesivno kompulzivna motnja (OKM) vključuje bodisi prisilne misli bodisi kompulzije. Obsesije so ponavljajoče se vsiljive misli, ki jih ljudje doživljajo kot nezaželene in neprimerne in vzbujajo tesnobo. Zato jih poskušajo zatreti z različnimi dejanji: umivanjem rok, urejanjem stvari, pretirano odgovornostjo (preverjanjem), štetjem razpok na pločnikih, recitiranjem ipd., skratka z nekakšnimi rituali – kompulzijami. Namen takšnega vedenja je preprečiti tesnobo ali nezaželen dogodek, za katerega se bojijo, da se bo zgodil. Osebe takšno vedenje sicer prepoznavajo kot nesmiselno ali neučinkovito, vendar si ne morejo pomagati, impulzi so premočni. Pogosto imajo občutek sramu, zato se začnejo umikati pred ljudmi, kar lahko vse skupaj samo poslabša in vodi v socialno fobijo. Sram jih je tudi zato, ker se počutijo nemočne, da bi opustili nesmiselno vedenje. Zaradi vsega tega precej pozno poiščejo pomoč, najpogosteje šele, ko so simptomi tako močni, da jih ne morejo več nadzirati.
Če je stiska zelo huda, zdravimo OKM z zdravili, kot vedno pa je najboljša kombinacija zdravil in psihoterapije. Tu dobi posameznik vpogled v ozadje svojega vedenja na nezavedni ravni. Najpogosteje najdemo prepričanja v zvezi s seksualnostjo, agresijo in odgovornostjo. Osebnost takšnega človeka vključuje tudi perfekcionizem in kup prepovedi, na primer: da ne sme biti jezen, biti otrok, biti sproščen … Psihoterapevtsko zdravljenje se izvaja na dveh ravneh: simptomatsko in vzročno, in sicer počasi in v skladu z obrambnimi mehanizmi sogovornika. Trudi se opustiti nadležne misli, uči se sprejemati in tolerirati misli, ki se pojavljajo. Na ta način krepimo posameznikov odrasli del, ki bo v nadaljevanju toliko močan, da ne bo več podlegal otroškim strahovom.
