Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
PONOVNA ODMERA STAROSTNE POKOJNINE
Bralka A. K. iz okolice Ljubljane se je starostno upokojila leta 2007 z 39 leti pokojninske dobe. Pokojnina ji je bila odmerjena v višini 90 odstotkov pokojninske osnove, tako odmerjena pokojnina pa se je zaradi zaposlitve po 61. letu starosti povečala še za 2,1 odstotka. Leta 2010 se je ponovno zaposlila. Zdaj jo zanima, ali bo to povečanje upoštevano pri ponovni odmeri starostne pokojnine, saj bo prenehala delovno razmerje konec letošnjega leta, ko bo dopolnila skupne pokojninske dobe 47 let in 6 mesecev.
Veljavni zakon je za uživalca starostne pokojnine, ki je pridobil pravico po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012, ki se je ali se bo ponovno vključil v obvezno zavarovanje, določil, da se mu ob prenehanju ponovnega zavarovanja starostna pokojnina odmeri po predpisih, veljavnih do 31. decembra 2012. Bralka, ki je pravico do starostne pokojnine pridobila leta 2007 ter se ponovno vključila v obvezno zavarovanje že leta 2010, je upravičena do ponovne odmere na način, kot je to določal zakon, ki je veljal do konca leta 2012.
Bralki se bosta tako pokojninska doba in plača iz ponovnega zavarovanja upoštevali pri ponovni odmeri pokojnine. Poleg tega bo bralka imela tudi možnost, da se ji bo namesto ponovne odmere že uveljavljena starostna pokojnina odstotno povečala glede na obdobje zavarovalne dobe, dosežene v času ponovnega zavarovanja. Če bo prenehala delovno razmerje z dopolnitvijo skupne pokojninske dobe 47 let in 6 mesecev, se ji bo starostna pokojnina odmerila tako, da se bodo k skupnemu odmernemu odstotku, ki vključuje tudi povečanje za 2,1 odstotka, prišteli še odstotki za zavarovalno dobo, dopolnjeno v času ponovnega zavarovanja. Skupni odmerni odstotek, na podlagi katerega je bila bralki že odmerjena starostna pokojnina, se določi tako, da se povečanje za 2,1 odstotka pretvori v odstotek skupne pokojninske dobe (90 % x 2,1 % = 1,89 %), in znaša 91,89 odstotka (90 % + 1,89 %). Tako izračunanemu odstotku skupne pokojninske dobe 91,89 odstotka bodo prišteti še odstotki za dopolnjeno zavarovalno dobo iz ponovnega zavarovanja, ki za 8 let in 6 mesecev znašajo 12,75 odstotka (8 x 1, 5 % + 0,75 % za 6 mesecev). Skupni odstotek za odmero starostne pokojnine bo ob ponovni odmeri znašal 104,64 odstotka od novo izračunane pokojninske osnove z upoštevanjem plače iz ponovnega zavarovanja ali pa od že ugotovljene pokojninske osnove, odvisno od tega, kaj bo za bralko ugodneje.
KMEČKA POKOJNINA IN DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO
Sin bralke M. R. iz okolice Ljutomera navaja, da mama prejema kmečko pokojnino. Zanima ga, ali so kake možnosti, da bi mama dobila dodatek za pomoč in postrežbo, saj je njeno zdravstveno stanje zaradi poslabšanja vida in še drugih bolezni zelo slabo ter je odvisna od pomoči druge osebe.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki za osnovne življenjske potrebe nujno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo. Poleg tega imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo tudi slepe osebe, ki so zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu zavoda oziroma upokojencu. Pridobitev pravice v tem primeru ni pogojena s statusom zavarovanca ali uživalca pravic iz obveznega zavarovanja, temveč je vezana na zdravstveno zavarovanje po drugem zavarovancu ali upokojencu obveznega zavarovanja.
Bralčeva mama ni uživalka pokojnine iz obveznega zavarovanja, saj je uživalka starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. S tem zakonom je bilo 1. januarja 1973 uvedeno starostno zavarovanje kmetov, ki so ob izpolnjevanju določenih pogojev pridobili pravico do starostne pokojnine. Glede na takratni sistem financiranja starostnega zavarovanja kmetov je zakon zagotavljal le pravico do starostne pokojnine, ne pa tudi drugih pravic, ki sicer izhajajo iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker je njegova mama uživalka starostne pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju, ki tem uživalcem ne omogoča oziroma jim ne zagotavlja tudi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo, ji ta ne pripada, četudi bi ji bili po mnenju invalidske komisije zavoda za osnovne življenjske potrebe potrebni stalna pomoč in postrežba. Prav tako ni slepa oseba, ki bi bila zdravstveno zavarovana po drugem zavarovancu zavoda ali upokojencu, da bi lahko pridobila pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v v četrtek, 15. novembra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
