Položaj starejših. Včeraj, danes, jutri!

Dobro je vedeti | nov. '18

Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) in Pisarna evropskega poslanca dr. Igorja Šoltesa (Skupina Zelenih/ESZ) sta sredi oktobra v Ljubljani pripravili skupno konferenco o položaju starejših. V prihodnjem desetletju se bo demografska podoba Evrope korenito spremenila, kar je velik izziv za vse družbe, in prilagoditveni procesi bi morali biti že davno sprejeti.

Predsednik Zdusa Janez Sušnik je še posebej poudaril občutljivo področje skrbi za starejše, zaradi katerega ima program Starejši za starejše poseben pomen. Starejši morajo v svojem domačem okolju preživeti čim dalj časa, zato je nujen sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo ustrezno uredil področje oskrbovanja tistih, ki potrebujejo pomoč, je povedal.

Dr. Igor Šoltes je poudaril, da smo se znašli na pomembnem razpotju. Zaradi erozije vrednot se moramo zavedati pomena in vloge starejših, zato naj o pravicah in položaju starejših ne odločajo brez glasu starejših! V tej skupini obstajata tako potrebna empatija in sočutje do sočloveka, zato je treba programu Starejši za starejše dati ustrezno težo tudi v sistemskem in finančnem pogledu. Prej ko se bo država tega zavedala, prej bomo postali bolj človeška družba.

Nerazumevanje staranja je globalen proces in Slovenija pri tem ni izjema, pa je povedala Jožica Puhar, članica strokovnega sveta Zdusa in članica mednarodne platforme AGE Europe. Dodala je, da bo do leta 2030 na svetu več ljudi, starih nad 60 let, kot pa otrok, starih manj kot deset let. Spregovorila je tudi o boju proti staromrzništvu (ageism), ki ga opredeljujejo trije elementi: stereotipi, predsodki in diskriminacija.

Mija Pukl, podpredsednica Zdusa in podpredsednica Sveta za dolgoživo družbo pri Vladi RS in častna ambasadorka F3ŽO, je dejala, da so Memorandum ZDUS 2018, Strategija dolgožive družbe in Koalicijska pogodba trije ključni dokumenti, s katerimi lahko Zdus veliko doseže. Memorandum postavlja pred vlado konkretne predloge in zahteve, kako reševati materialni in socialni položaj starejših, jih vključevati v družbo, uporabiti njihova znanja, sposobnosti in izkušnje ter jim ustvarjati dostopen bivanjski standard.

Vera Pečnik, podpredsednica Zdusa, se je osredotočila na vse bolj prisotno prostovoljstvo in težave, ki jih imajo prostovoljci ob obiskih. Ljudje v tretjem življenjskem obdobju želijo ostati doma, toda tam prihaja tudi do različnih oblik nasilja. Podatki namreč kažejo, da vsak mesec doživi nasilje okrog deset ljudi, toda le eden od 24 ga prijavi. Prostovoljci na terenu slišijo žalostne zgodbe, srečujejo se z dejstvom, da jim pogosto svojci preprečujejo stike s starejšimi. Pereče pa je tudi dejstvo, da je vsak šesti upokojenec reven. To je potrdila tudi prof. dr. Vesna Leskošek, dekanica Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani, ki je navedla podatke, da je stopnja tveganja revščine žensk višja od revščine moških v skoraj vseh starostnih obdobjih, še posebej pa se razlike pokažejo po 60. letu starosti. Starejši ljudje, ki živijo sami, imajo izrazito visoko stopnjo tveganja revščine. Pokojninska vrzel med spoloma je v Sloveniji zelo visoka, kar 24 odstotkov. Ženske vse bolj opravljajo neplačano delo tudi na svojih delovnih mestih. Ena tipičnih panog, kjer se to dogaja, je trgovina.

Kot je povedal dr. Andraž Rangus z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, bodo sistemi socialne varnosti in njihovo financiranje v prihodnosti postavljeni pred več izzivov. Staranje prebivalstva ter učinki digitalizacije prav zagotovo spadajo mednje. Zelo nazoren je bil pri razlagi pojma medgeneracijsko sodelovanje. Kot je dejal, to ne pomeni nič drugega kot to, da si vsaka generacija zasluži enako kot predhodna – ne več ne manj. Odhodki za socialno varnost se bodo višali, dolgotrajna oskrba zdaj znaša odstotek BDP-ja, v nekaj letih pa bo znašala že 2 odstotka. Spoštovati moramo temeljna načela socialne države in medgeneracijska pogodba mora vsebovati jasno določene pravice in dolžnosti posamezne generacije, primerna višina dohodka in socialna varnost pa morata biti zagotovljeni ob vzdržnosti pokojninskega sistema.

Kako smo pripravljeni na izzive dolgožive družbe

Na to vprašanje so iskali odgovor udeleženci okrogle mize, na kateri so sodelovali dr. Igor Šoltes, mag. Aco Prosnik, klinični psiholog, Majda Buda, samostojna raziskovalka, medgeneracijska kooperativa Čebelarjev dom, z. o. o., Ana Ostrman, univ. dipl. sociologinja, Zdus, Rožca Šonc, pravnica in vodja programa Starejši za starejše pri Zdusu, in mag. Simon Strgar, direktor Doma starejših občanov Ljubljana Šiška. Potrebo po iskanju pravih poti sobivanja je poudaril mag. Prosnik in pri tem opozoril na navezanost starejših na svoje domove. Prav to in pa miselnost, da smo zavezani skrbi, kaj bomo zapustili potomcem, sta oviri na poti skupnostnih oblik sobivanja. Majda Buda je predstavila idejo medgeneracijskih kooperativ pri iskanju rešitev zapuščenih kmetij, nastanitvenih možnosti tako mladih kot starejših in turistične ponudbe, mag. Strgar pa je predstavil zanimiv pristop dela s stanovalci Doma starejših Šiška, ki jim omogoča aktivno sodelovanje in načrtovanje aktivnosti v skupini. Usmerjeni so k stanovalcu in mu želijo v največji mogoči meri približati podobo doma. Anka Ostrman je spregovorila o osamljenosti, ki v vseh oblikah preži na starejše in je sprožilec vrste bolezni in stisk. Položaj in kakovost življenja starejših pa je poudarila Rožca Šonc. Ta je skrb vzbujajoča, saj kaže na povečanje revščine pri vse večjem številu starejših, vse več pa je tistih, ki jim lastni dohodek ne zadostuje, in tistih, ki si ne morejo plačati potrebne pomoči. Ocena temelji na analizi odgovorov 144.000 vključenih v program Starejši za starejše. Dr. Igor Šoltes je dejal, da je bila družba nekdaj bolj povezana tudi zaradi vloge, ki so jo imeli starejši. Razprava o tem, na katerem križišču družbenega razvoja smo zavili v napačno smer, je nujna, pravi vzrok pa tiči predvsem v zanikanju pomena medčloveških odnosov: »Materialne dobrine in potrošništvo sta razrahljala vezi med ljudmi. Pojavili sta se izguba družbenega položaja, moralna kriza, nastali so nova razmerja in novi centri moči. Žal v njih ni glasov tistih, ki bi morali biti slišani,« je opozoril dr. Šoltes.

Črt Kanoni, fotografija: Pisarna dr. I. Šoltesa

Kartica prostovoljstva

Na preteklem Festivalu za tretje življenjsko obdobje je Zdus predstavil kartico prostovoljstva, ki so jo zasnovali skupaj s podjetjem Erste Card, d. o. o. Kartica je hkrati identifikacijska in plačilna kartica za vse prostovoljce v programu Starejši za starejše. Združuje določene ugodnosti za prostovoljce, ki jih bodo dopolnjevali s storitvami, ki jih prostovoljci najbolj potrebujejo.

Predvsem pa naj bi kartica prispevala k zagotovitvi več varnosti pri številnih obiskih starejših na njihovih domovih. Postopek pridobivanja kartice prostovoljstva je zelo enostaven, samo z osebnim dokumentom, za prostovoljce ni članarine. Predviden je minimalen limit, s katerim je kartica takoj plačilna, limit bo mogoče tudi višati. Kartica omogoča plačila v Sloveniji kakor tudi v tujini. Kartica prostovoljca je za prostovoljce brez članarine, pričakuje se le minimalna aktivnost. M. P.

 

Likovni umetniki v Rogaški Slatini

Komisija za kulturo Zveze društev upokojencev Slovenije je v Rogaški Slatini že šestič zapored priredila likovno kolonijo članov upokojenskih društev, in sicer v sodelovanju z Vilo Ana Rogaška Slatina ter ob podpori Zpiza in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

Letos je 15 umetnikov ustvarjalo likovna dela na tematiko Ivan Cankar. Ema Tibaut, vodja kolonije, je v svojem nagovoru poudarila, kako pomembno je druženje likovnikov, in se zahvalila mentorju Oskarju Sovincu za strokovno pomoč. Likovna dela bodo razstavljena v avli kulturnega centra Rogaška Slatina do 4. novembra 2018. 

Besedilo in fotografija: Milenka Blažević

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media