Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Bralka ima že več let spor s sosedom. Meni, da se bo zadeva uredila le, če soseda toži, vendar nima denarja za to. Zanima jo, kako je z brezplačno pravno pomočjo.
Brezplačna pravna pomoč je lahko dodeljena za pravno svetovanje, pravno zastopanje in druge pravne storitve ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Za posamezne postopke pa je ni mogoče dobiti, in sicer zaradi kaznivih dejanj razžalitve, obrekovanja, žaljive obdolžitve in opravljanja, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve takih dejanj povzročena pravno priznana škoda; v sporih zaradi znižanja ali ukinitve preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti, razen če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva; v odškodninskih sporih zaradi povrnitve nepremoženjske in premoženjske škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev, razen če oškodovani upravičenec verjetno dokaže, da je to vplivalo na njegov materialni ali družbeni položaj; kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo; v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči.
Do brezplačne pravne pomoči so upravičeni tisti, ki ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine. Po zakonu se za tak socialni položaj šteje, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Trenutno to predstavlja znesek 392,75 evra na družinskega člana, od 1. januarja 2019 pa bo znesek znašal 331,26 evra na družinskega člana. V res izjemnih primerih je brezplačna pravna pomoč dodeljena tudi, če dohodki presegajo prej navedeni znesek. Način izračuna določata zakon o brezplačni pravni pomoči in zakon o socialnovarstvenih prejemkih.
Za pridobitev brezplačne pravne pomoči so podani še dodatni pogoji, in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne možnosti za uspeh v postopku in pa da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.
Tovrstna pomoč se zaprosi pri sodišču, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež, in sicer pri delovnem oziroma socialnem sodišču, če gre za zadeve iz naslova delovnih razmerij ali socialnih sporov, pri upravnem sodišču, če gre za zadeve iz naslova upravnih sporov, in pri okrožnem sodišču za vse druge zadeve. Prošnja se vloži na predpisanem obrazcu. Obstaja seznam odvetnikov, ki izvajajo brezplačno pravno pomoč, brez zastopanja v postopkih pa pravno svetujejo tudi druge osebe, ki so za to pridobile soglasje ministrstva za pravosodje. Prosilec lahko sam izbere odvetnika s seznama. Izbrani odvetnik pa lahko zaradi upravičljivih razlogov odkloni zastopanje posamezne osebe. V tem primeru prosilcu dodelijo novega odvetnika.
Brezplačna pravna pomoč je lahko dodeljena tudi kot oprostitev plačila stroškov sodnega ali zunajsodnega postopka, predvsem kot oprostitev plačila stroškov za izvedence, priče, tolmače, vročevalce in prevode, za plačilo predujmov, plačilo stroškov za javne listine in potrdila, ki so potrebna v postopku pred sodiščem, in za druge stroške postopka.
Če upravičencu do brezplačne pravne pomoči v postopku ne uspe, je nasprotni stranki dolžan povrniti njene stroške. To velja celo, če sta oba, tako tožnik kot toženec, upravičena do brezplačne pravne pomoči. V tem primeru mora tisti, ki izgubi spor, plačati stroške nasprotne stranke v korist proračuna.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 11. in 18. decembra, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
