Odprt arhiv za vse obiskovalce

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jan. '19

 RUBEŽ ZARADI DOLGOV

Bralka ima nizko pokojnino in nabralo se je kar nekaj računov, ki jih ni plačala, upniki pa zdaj zahtevajo plačilo z izvršbo. Bralka ima samo pokojnino, drugega dohodka ali premoženja nima. Zanima jo, ali ji lahko zarubijo celo pokojnino.

Namen izvršilnega postopka je v tem, da se poplačajo upniki, vendar je izvršba kljub temu omejena. Iz izvršbe so tako izvzeti določeni prejemki, ki jih ima dolžnik, na drugih pa je izvršba omejena.

Z izvršbo tako ni mogoče poseči na primer na prejemke iz naslova denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka; na sredstva za nego in pomoč – ta se v skladu z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne upoštevajo kot dodatek pri prejemniku tega prejemka, na denarna sredstva pomoči potrebnim, ki jih zagotavljajo humanitarne organizacije, in na podobne prejemke. Na ta sredstva se z izvršbo sploh ne da poseči in v vsakem primeru ostanejo prejemniku. Na druga sredstva, na primer na pokojnino, pa je dovoljeno poseči, pri čemer pa je izvršba omejena z zneskom, ki mora ostati dolžniku. Dolžniku mora tako tudi v primeru izvršbe ostati vsaj znesek v višini 76 odstotkov minimalne plače. Trenutno minimalna plača znaša 842,79 evra bruto. Izjemoma je lahko omejitev tudi nižja, in sicer 50 odstotkov minimalne plače, če bi šlo za dolgove iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino, vendar pri bralki ne gre za takšen položaj. V primeru naše bralke se tako lahko zgodi, da izvršbe ne bo mogoče opraviti, ker je njena pokojnina nižja od zneska, ki je varovan.

Ker imajo upniki ob nizki pokojnini majhne možnosti za poplačilo, bodo verjetno poizkušali dobiti poplačilo tudi z drugimi sredstvi izvršbe, na primer z rubežem in prodajo premičnin ali prodajo nepremičnine, če jo bralka morda kljub vsemu vendarle ima. Pri izvršbi na nepremičnine je v letu 2018 prišlo do spremembe, in sicer sme sodišče izvršbo odložiti, če gre za manjše terjatve in če je nepremičnina, glede katere se predlaga izvršba, dolžnikov dom. Odlog sme trajati največ šest mesecev. V posebno utemeljenih okoliščinah pa se lahko izvršba odloži tudi za daljše obdobje. Sodišče pri tem tehta, ali bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, pri čemer sodišče upošteva tudi položaj in posledice, ki zaradi odložitve izvršbe lahko nastanejo upniku.

 

MOTEČA SOSEDOVA KLIMATSKA NAPRAVA

Bralka piše, da je sosed poleti namestil na fasado klimatsko napravo, ki ustvarja hrup. Moti pa jo tudi, da je sosed pred namestitvijo ni nič vprašal. Zanima jo, kaj lahko stori.

Posegi v skupne prostore in dele stavbe, kamor spada tudi fasada, so dovoljeni le, če s tem soglašajo lastniki stanovanj, katerih delež je večji od 75 odstotkov vseh deležev. Delež, ki ga ima posamezni lastnik stanovanja, je navadno določen v razmerju med velikostjo stanovanja v primerjavi z velikostjo vseh stanovanj oziroma poslovnih prostorov. Čeprav bralka ni dala soglasja, je sosed lahko upravičeno namestil klimatsko napravo, če je pridobil soglasje drugih solastnikov bloka, katerih skupni delež presega 75 odstotkov.

Če sosed takšnega soglasja ni pridobil, lahko bralka obvesti stanovanjsko inšpekcijo. Inšpektor ima nato možnost, da z odločbo odredi rok za pridobitev soglasja ali naloži etažnemu lastniku odstranitev naprave in sanacijo povzročene škode na skupnih delih, če soglasja v določenem roku ne pridobi.

Če pa sosed ima ustrezno soglasje, lahko bralka zahteva odstranitev klimatske naprave le, če dokaže, da hrup, ki ga povzroča, presega dovoljene ravni hrupa. Kaj takšnega je malo verjetno. Tovrstni zahtevki pa se uveljavljajo s tožbo prek sodišča.

SVETOVALNI TELEFON

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 15. in 22. januarja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media