Raba pripomočkov pri težavah z inkontinenco
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
Za starejše posameznike, ki nimajo težav z gibanjem, imajo pa težave s kontinenco, ki jih ni mogoče v zadostni meri odpraviti z vajami, fizioterapijo, zdravili ali kirurškimi intervencijami, predstavljajo vložki, predloge ali hlačne predloge, prilagojene ženskam in moškim, pomembno pomoč pri vsakodnevnem življenju z inkontinenco. Nepomičnim bolnikom po večini predpisujejo različne oblike plenic.
Pripomočki, ki so prilagojeni telesnim meram in stopnji inkontinence, ščitijo kožo, preprečujejo odtekanje in vonj po izločkih, z udobno nošnjo in neoviranim gibanjem pa uporabnikom ob vzdrževanju njihove socialne sprejemljivosti omogočajo vsakodnevne opravke. A tudi najboljši pripomoček tega ne zmore doseči, če ni pravilno izbran. V Sloveniji imajo bolniki pravico do pripomočkov v okviru pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in navodil zavoda za zdravstveno zavarovanje. Če cena pripomočka presega dogovorjeni standard, uporabnik razliko doplača.
V raziskavi smo med 133 pomičnimi in socialno aktivnimi obiskovalci ljubljanskih dnevnih centrov želeli ugotoviti, ali pripomočke potrebujejo in kako z njimi živijo. Dobra četrtina jih uporablja, v večini primerov so z njimi zadovoljni, v 16 odstotkih pa ne, 10 odstotkov uporabnikov ima z njimi težave pri gibanju. Le ena oseba je odgovorila, da s pripomočki ne more opravljati dnevnih dejavnosti. Dobra polovica uporabnikov jih zamenja trikrat ali večkrat na dan, slaba polovica dvakrat do trikrat, drugi pa po potrebi. Med tistimi, ki so še poklicno aktivni, jih 85 odstotkov s pripomočki lahko opravlja poklic, 15 odstotkov pa ima pri tem težave. Večini (83 odstotkov) pripomočki omogočajo ustrezen nočni počitek, 17 odstotkom uporabnikov pa ne.
V veliki večini primerov bolniki z uporabo pripomočkov ohranjajo suho kožo, 20 odstotkov pa jih je odgovorilo, da ne. Le pri manjšini pripomočki ne preprečujejo iztekanja in vonja po izločkih. Stalno vneto kožo ima le nekaj anketirancev, nekaterim se vname občasno.
Večina vprašanih pripomočke plačuje sama, 29 odstotkom jih plača zdravstveno zavarovanje in 17 odstotkov uporabnikov razliko v ceni doplača. Še več je takih, ki sami plačujejo kreme za nego kože, le redki jih prevzamejo z receptom. Večini plačevanje pripomočkov predstavlja pomemben strošek, le 18 odstotkov jih je odgovorilo, da jih plačujejo brez težav.
Ker velika večina vprašanih sodeluje pri izbiri pripomočkov, pomeni, da jih uporabljajo odgovorni in aktivni posamezniki, ki nočejo, da bi inkontinenca hromila njihove dejavnosti. Vseeno je, ali sta za pravilno izbiro zaslužna zdravnik, medicinska sestra ali pa so bolniki sami ugotovili, kaj je zanje najbolje, pomembno je, da s pripomočki ohranjajo svoje dostojanstvo, samostojnost pri socialnih dejavnostih in z vključenostjo v dogajanja v njihovih okoljih preprečujejo osamljenost, pogojeno z inkontinenco. Pri tistih, ki s pripomočki niso zadovoljni ali imajo težave pri gibanju, je treba najprej pomisliti na pravilnost njihove izbire in šele potem na morebitne zdravstvene ali druge okoliščine, povezane z inkontinenco.
Vonj po izločkih spada med največje socialne težave oseb z inkontinenco, ki pa jo je mogoče uspešno reševati z ustreznimi in pravilno izbranimi pripomočki. Povzroča ga iztekanje urina ali blata in tudi v takih primerih se je treba najprej vprašati o primernosti pripomočka oziroma je treba preveriti, ali oseba pripomočke sploh uporablja ali pa so improvizirani in zato neustrezni in nezadostni.
Nega kože je zelo pomembna
Kdor ima težave z inkontinenco, mora posebej paziti na higieno kože na spolovilu in presredku, na zadnjici in kolkih. Če so izločki predolgo v stiku s kožo, se pogosto pojavijo boleča vnetja, luščenje kože in bakterijske ali glivične okužbe. Pri nepomičnih, nedohranjenih ali obsevanih posameznikih se vnetju kože pogosto pridružijo še preležanine, ki jih z neustrezno oskrbo ni mogoče pozdraviti. Pri inkontinenci sta nujni večkratno umivanje z nežnim milom in nanašanje vlažilnih krem na kolikor mogoče suho kožo. Občasno naj bi imela prizadeto kožo četrtina vseh posameznikov z inkontinenco. Poškodbe kože je mogoče preprečevati z ustrezno izbiro pripomočkov, stalnim nadzorom in ustrezno nego. O tem je treba dobro poučiti uporabnike in oskrbovalce nepomičnih bolnikov.
Ker večina anketiranih pripomočke plačuje sama, bi lahko sklepali, da zato, ker svojo težavo prikrivajo. Ker je inkontinenca obremenjena z močno stigmo, je njeno pravo razširjenost težko ugotoviti. Odgovor bi bilo mogoče iskati v razmerju med predpisanimi in prodanimi pripomočki, vendar je skoraj nemogoče ugotoviti, koliko pripomočkov prodajo v lekarnah in trgovinah.
Cena posameznega pripomočka sicer ni visoka, ob pogosti uporabi pa je za večino prizadetih finančno breme. To pomeni, da je pri javnozdravstveni obravnavi inkontinence treba upoštevati še njen socialni gradient. Breme inkontinence je v vseh pogledih za revne hujše kot za tiste, ki jim gre dobro. Da socialne razlike ne bi vodile v prevelike in nepravične razlike v življenju z inkontinenco, je treba skrbno spremljati dogovorjene standarde zdravstvenega zavarovanja za pripomočke. Cenejši ko je pripomoček, ki predstavlja standard, z večjim socialnim gradientom in vsemi njegovimi zdravstvenimi posledicami se srečujemo tudi pri inkontinenci. Preskrbljenost s pripomočki naj bi bila kolikor mogoče enakopravna, sprejeti standardi pa naj bi v družbi omogočali uresničevanje obeh ključnih ciljev učinkovite obravnave inkontinence, to je nemoteno mobilnost, vzdrževanje dostojanstva prizadetih in njihovo socialno vključenost na eni ter preventivo kožnih in uroloških vnetij na drugi strani.
Članek je prispevek projekta SuhDan – Opolnomočenje oseb z motnjami kontinence in zmanjševanje stigme inkontinence v slovenski družbi, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje.
