Letos redna in izredna uskladitev pokojnin

Dobro je vedeti | jan. '19

Državni zbor je 13. decembra 2018 sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 (ZIPRS1819), s katerim med drugim ureja tudi izjemno pomembna vprašanja za izboljšanje gmotnega položaja upokojencev in uživalcev nekaterih drugih prejemkov, ki jih prejemnikom pokojnin in drugim upravičencem izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Navedeni zakon namreč omogoča, da zavod izvede redno uskladitev pokojnin na način, določen v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), in določa mogoče višine izredne uskladitve pokojnin (ki jo sicer v celoti ureja sistemski zakon).

Zahteva pa tudi izvedbo uskladitve dodatkov za pomoč in postrežbo in invalidnin za telesno okvaro v skladu s pravili, veljavnimi za redno uskladitev pokojnin, ter določa višino letnih dodatkov, ki jih bo zavod moral izplačati v letošnjem letu, skupaj z nekaterimi pogoji, veljavnimi pri njihovi izvedbi.

Redna uskladitev

Redna uskladitev, urejena v ZPIZ-2, bo letos izvedena šele drugič, čeprav sistemski zakon velja že od 1. januarja 2013. V letu uveljavitve tega zakona je bila namreč opravljena v skladu s posebno prehodno določbo, v naslednjih letih pa so jo onemogočali zakoni o izvrševanju proračunov Republike Slovenije, veljavni v posameznem letu. Prvič je bila tako redna uskladitev izvedena šele lani.

To uskladitev pokojnin mora zavod po sistemskem zakonu sicer opraviti enkrat letno. Temelji na rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečnih cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in objavi Statistični urad Republike Slovenije. Zavod jo mora opraviti pri izplačilu pokojnin za mesec februar. Višino uskladitve izrazi v odstotku, ki ga predhodno ugotovi svet zavoda. ZPIZ-2 določa, da je enak seštevku 60 odstotkov ugotovljene rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje od januarja do decembra preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje leto pred tem, in 40 odstotkov ugotovljene povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Ugotovitev o povprečni rasti cen življenjskih potrebščin je objavljena konec decembra v posameznem koledarskem letu, o porastu povprečne bruto plače pa sredi februarja naslednje leto. Glede na ocene rasti teh gibanj v jesenski analizi gospodarskih gibanj, ki jo je septembra lani izdelal in objavil Urad za makroekonomske analize in razvoj, naj bi redna uskladitev pokojnin znašala približno 2,8 odstotka. Naj ob tem spomnimo, da redna uskladitev velja od začetka posameznega koledarskega leta. Zato bo zavod februarja upravičencem izplačal poleg višjih zneskov pokojnin za navedeni mesec tudi ustrezno razliko za januar. 

Izredna uskladitev

Po ZPIZ-2 je izvedba izredne uskladitve, ki ni obvezna, mogoča v letu, ki sledi letu, v katerem je bila ugotovljena:

  • pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda ali pa
  • rast najnižje pokojninske osnove dve leti zaporedoma nižja od rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od januarja do decembra preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem pred tem.

Predlaga jo svet zavoda, njena izvedba pa je mogoča le, če z njo soglaša vlada. Zavod jo mora opraviti v roku in na način, določen za redno uskladitev pokojnin.

Ker je bila po ocenah v preteklem letu znatna pozitivna gospodarska rast bruto domačega proizvoda, je zakonski pogoj za tovrstno uskladitev pokojnin izpolnjen. Zato njeno izvedbo določa tudi spremenjen in dopolnjen ZIPRS18191, pri čemer pa ne upošteva pravil in rokov, določenih v sistemskem zakonu. V dopolnjenem 65. členu namreč določa, da se pokojnine, prejemki na podlagi invalidnost, pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, dodatek upravičencem do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ in preživnine po predpisih o preživninskem varstvu kmetov izredno uskladijo v naslednji višini:

  • za 1 odstotek, če bo gospodarska rast, ugotovljena za leto 2018, presegla 3 odstotke bruto domačega proizvoda oziroma
  • za 1,5 odstotka, če bo gospodarska rast, ugotovljena za leto 2018, presegla 4 odstotke bruto domačega proizvoda oziroma
  • za 2 odstotka, če bo gospodarska rast, ugotovljena za leto 2018, presegla 5 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Višino gospodarske rasti ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Sklep o tem pa mora objaviti Vlada Republike Slovenije v Uradnem listu Republike Slovenije do 30. septembra 2019. ZIPRS ne določa roka za izvedbo izredne uskladitve, ta tudi ni razviden iz obrazložitve prej citirane dopolnjene določbe tega zakona. Pri predstavitvah zakonskih sprememb pa je bil kot rok za njeno izvedbo omenjen december.

Kot je razvidno iz navedene zakonske določbe, višino izredne uskladitve pogojuje višina gospodarske rasti bruto domačega proizvoda v letošnjem letu, kar je najmanj nenavadno, glede na to, da so pogoji zanjo izpolnjeni zaradi njene rasti v letu 2018. Pozitivna gospodarska rast v letošnjem letu pa bo pogoj za izvedbo izredne uskladitve v letu 2020. 

Letni dodatek

ZIPRS1819 skladno z ureditvijo v sistemskem zakonu določa tudi višino letošnjih letnih dodatkov. Ta se skupaj z rokom in pogoji za njihovo izplačilo razlikuje od pravil, določenih v sistemskem zakonu.

Ne glede na prvotno izrečene drugačne napovedi in obljube bodo tudi letos letni dodatki znova izplačani uživalcem pokojnin v petih različnih višinah (in ne le v dveh, kot to določa sistemski zakon), in sicer:

  • 437 evrov za uživalce pokojnin v znesku do 470 evrov,
  • 297 evrov za uživalce pokojnin v znesku od 470,01 do 570 evrov,
  • 237 evrov za uživalce pokojnin v znesku od 570,01 do 670 evrov,
  • 187 evrov za uživalce pokojnin v znesku od 670,01 do 810 evrov in
  • 127 evrov za uživalce pokojnin v znesku nad 810 evrov.

Za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja pa v treh različnih višinah, in sicer:

  • 237 evrov za uživalce nadomestil, priznanih po predpisih, veljavnih od leta 1992, za uživalce delne invalidske pokojnine, priznane po prejšnjem zakonu, za uživalce nadomestila za čas poklicne rehabilitacije, začasnega nadomestila in nadomestila za invalidnost po prejšnjem in zdaj veljavnem zakonu ter uživalce delnega nadomestila po sedanjem zakonu v znesku do 670 evrov,
  • 187 evrov za vse prej naštete uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja v znesku od 670,01 do 810 evrov in
  • 127 evrov za vse prej naštete uživalce nadomestil, ki presegajo 810 evrov.

Zneski letnih dodatkov so višji od lani določenih za 27 evrov, od njih pa se razlikujejo tudi cenzusi, ki vplivajo na njihova letošnja izplačila.

Pri določitvi pripadajočega zneska letnega dodatka, ki ga bo zavod izplačal uživalcem pokojnin, bo moral poleg pokojnine posameznika upoštevati še morebitni znesek dela vdovske pokojnine, če je do njega upravičen, znesek družinske pokojnine po drugem roditelju pri dvojnih sirotah, razliko k pokojnini, do katere je upravičen po drugih predpisih (ki je novost), seveda pa tudi znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina pripadajočega letnega dodatka bo v teh primerih odvisna od vsote naštetih prejemkov, ki se izplačujejo upravičencu.

Medtem ko bo pri slovenskih pokojninah pomembna njihova višina v mesecu izplačila letnega dodatka, to je v juliju 2019, pa bo za ugotovitev višine tuje pokojnine aktualen podatek o znesku, izplačanem za januar 2019. Ta znesek bo moral zavod preračunati v evrsko protivrednost po tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan izplačila slovenskih pokojnin za januar 2019, in ga nato prišteti k znesku slovenske pokojnine, izplačane za julij 2019.

Za pridobitev podatkov o višini tujih pokojnin bo moral zavod tudi letos (čeprav je bilo prvotno drugače določeno) po uradni dolžnosti posredovati uživalcem slovenskih pokojnin, ki bodo imeli 1. januarja 2019 prebivališče v:

  • drugi državi,
  • Republiki Sloveniji, če se jim slovenska pokojnina izplačuje v sorazmernem delu po določbah mednarodnih pogodb in
  • Republiki Sloveniji, če po podatkih Finančne uprave Republike Slovenije prejemajo poleg pokojnine še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja,

predvidoma v marcu obvestilo o tem, da njihova tuja pokojnina vpliva na višino izplačanega letnega dodatka. Obvestilu bo priložil posebni obrazec, v katerega bodo ti prejemniki vpisali podatek o znesku tuje pokojnine, izplačanem za januar 2019, in obrazec nato vrnili zavodu. Navedeni obrazec je pomemben, ker šteje za dokazilo o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Tudi letos bo mogoče, če bo tak upravičenec to želel, zahtevani podatek sporočiti elektronsko, prek internetne povezave, ker jim bo zavod v obvestilu posredoval za ta namen varnostno PIN-kodo.

Rok za izplačilo letnih dodatkov tem upravičencem se razlikuje od roka, določenega za izplačilo letnih dodatkov drugim upravičencem. Odvisen je od roka, v katerem bodo zavod seznanili s podatki o izplačilih tujih pokojnin. Če bodo obrazec vrnili do 30. aprila 2019, jim bo zavod pripadajoče letne dodatke izplačal do 30. septembra 2019. Če ga do prej navedenega roka ne bodo vrnili, to pa bodo storili do 30. septembra 2019, jim bo zavod pripadajoče letne dodatke izplačal do konca leta 2019. V tem roku pa bo zavod nakazal letni dodatek tudi upravičencem, ki podatka o tuji pokojnini sploh ne bodo sporočili.

Dodatek za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesne okvare

Medtem ko za usklajevanje dodatka za pomoč in postrežbo veljajo pravila, določena v zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ta za spremembe višine invalidnin za telesne okvare še vedno niso določena, ker predpisi s področja varstva invalidov, ki naj bi urejali tudi to vprašanje, sploh še niso bili sprejeti. Višina obojih prejemkov je ostala vse od uveljavitve ZPIZ-2 (1. 1. 2013) nespremenjena. S spremembami in dopolnitvami ZIPRS1819, sprejetimi lani decembra, pa je obdobje njihovega mirovanja prekinjeno. Navedeni zakon namreč določa, da se dodatki za pomoč in postrežbo in invalidnine za telesne okvare, ki so bile določene za zadnji mesec pred uveljavitvijo ZPIZ-2, v letu 2019 uskladijo na način in v roku, veljavnem za redno uskladitev pokojnin. To pomeni, da bo višina teh prejemkov, izplačana za februar 2019, višja za enak odstotek kot bo uporabljen za uskladitev pokojnin. Upravičencem pa bo zavod izplačal tudi ustrezno razliko za pretekli mesec.

Neuspešna pobuda

Skupina poslancev SDS s prvopodpisanim Danijelom Krivcem je 14. novembra 2018 vložila v državni zbor v obravnavo po rednem postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, katerega cilj naj bi bilo izboljšanje položaja socialno najbolj ogroženih upokojencev. V ta namen so predlagali zvišanje veljavnega odstotka za odmero pokojnine za 40 let pokojninske dobe, nov znesek najnižje starostne in invalidske pokojnine, zvišanje letnih dodatkov in dodatno varovalko redne uskladitve pokojnin.

Odstotek za odmero pokojnin za 40 let pokojninske dobe naj bi se po tem predlogu postopno zvišal za moške s 57,25 odstotka na 60 odstotkov, za ženske pa s 60,25 odstotka, kolikor naj bi sicer znašal po izteku prehodnega obdobja od leta 2023 naprej, na 63 odstotkov. Navedeni višini naj bi bili doseženi tako, da bi se vsakega 31. decembra do tedaj veljavna odstotka zvišala za 0,55 odstotka.

Zavarovancu, ki je pridobil pravico do starostne ali invalidske pokojnine, naj bi bila po predlogu tega zakona zagotovljena pokojnina v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom o socialnih prejemkih. Navedeni znesek, zagotovljen za preživetje ene osebe, naj bi bil po mnenju predlagateljev utemeljeno zagotovljen tudi tem upokojencem.

Višina letnega dodatka naj bi se spremenila tako, da naj bi bili upokojenci s pokojnino, nižjo od najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, upravičeni do letnega dodatka v višini 80 odstotkov tega zneska, upokojenci z višjo pokojnino pa v višini 50 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo.  

Določbe zakona, s katerim je urejena redna uskladitev pokojnin, pa naj bi se dopolnile z dodatno varovalko. Ta naj bi zagotavljala redno uskladitev pokojnin najmanj v višini 1 odstotka, če je znašala gospodarska rast v preteklem letu najmanj 3 odstotke, 1,5 odstotka, če je znašala gospodarska rast v preteklem letu več kot 4 odstotke, in 2 odstotka v primeru gospodarske rasti za več kot 5 odstotkov.

Predlog zakona ni vseboval finančnih posledic predlaganih sprememb, ker teh po mnenju predlagateljev ni bilo mogoče izračunati, glede na to, da »relevantni podatki za njihov okvirni izračun niso javno dostopni«.

Državni zbor je navedeni predlog obravnaval na 16. izredni seji 4. decembra lani in sprejel sklep, da »ni primeren za nadaljnjo obravnavo«, s čimer se je postopek njegove obravnave zaključil.

Jože Kuhelj


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media