NOVICE OD VSEPOVSOD

jan. '19

Ples ohranja mladost

Veterani folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc dokazujejo, da lahko človek tudi v tretjem življenjskem obdobju naredi marsikaj koristnega zase in okolje, v katerem aktivno sodeluje. Mimogrede, najstarejši plesalec Janez Knific šteje 85 let. Lahko se pohvalijo, da so na državni reviji, ki jo pripravlja Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prejeli zlato plaketo za izvedbo spleta primorskih plesov Lepa Vida.

Veliko nastopajo, med drugim so plesali na odprtju Festivala za tretje življenjsko obdobje in na prireditvi ob dnevu človekovih pravic na Brdu pri Kranju. Fotografija: Stane Jerko

Starajmo se doma

Če doma oskrbujete starejšega, bolnega ali invalidnega družinskega člana in potrebujete več znanja o negi, oskrbi, odnosu z njim ter kako ob njem poskrbeti zase, se lahko prijavite na brezplačni tečaj, ki obsega 10 predavanj in praktičnih vaj. V Ljubljani se začne januarja. Potekal bo ob ponedeljkih od 9.00 do 11.30. Informacije in prijava: Inštitut Antona Trstenjaka, Resljeva 11, Ljubljana, tel. št.: 01 433 93 01, e-naslov: info@inst-antonatrstenjaka.si.

Ohranjamo kulturo pisanja z roko 

Društvo Radi pišemo z roko si prizadeva znova uveljaviti veščino pisanja z roko, ki ga zaradi sodobne tehnologije vedno bolj zanemarjamo. Prepričani so, da naši možgani bolj kompleksno delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z računalnikom. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost.

Letos bodo že drugič zapored pripravili Teden pisanja z roko. Potekal bo od 21. do 25. januarja 2019. Na različne načine bodo k pisanju na roko spodbujali otroke v osnovnih in srednjih šolah ter obiskovalce knjižnic, medgeneracijskih centrov, društev … Pripravili bodo tudi brezplačna predavanja na temo skritih sporočil v pisavi, o disgrafiji in disleksiji ter o različnih pisavah v različnih kulturah. Več informacij dobite na tel. št.: 030 998 217 in na spletni strani društva: www.pisemozroko.si.

Seminar Zorenje v starosti

V drugi polovici življenja, ko telesne in duševne moči upadajo, lahko rastejo samo duhovne zmožnosti notranje svobode in osebnega zorenja – z njimi pa kljubovalna moč duha, ki zmore premagovati težave in stiske. Moč lastnega duha in veščine za lepše sožitje so največja naložba za dneve bolezni in pešanja, uči Franklova logoterapija. O tem ima tridnevne seminarje Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Vodi jih prof. dr. Jože Ramovš, logoterapevt s specializacijo pri dr. Elisabeth Lukas, učenec Viktorja Frankla in Antona Trstenjaka. Tel. št.: 01 433 93 01; e-naslov: info@inst-antonatrstenjaka.si.

Ljudje, ki znajo potrkati na našo vest

Revija Ženska (prej Naša žena) je decembra že 25. leto zapored v akciji Ljudje odprtih rok simbolično nagradila ljudi, ki okoli sebe gledajo z odprtimi očmi in vidijo stiske drugih, ki jih marsikdo prezre. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer je podelila zahvalne listine 19 dobrotnikom, darovalcem in izjemnim osebnostim, nekateri pa so dobili še častni naziv. Tako so za dobrotnico leta 2018 razglasili Ljudmilo Tratnik iz Ljubljane, dolgoletno prostovoljko Spominčice, združenja za pomoč bolnikom z demenco in njihovim svojcem. Darovalca leta 2018 sta Jure Poglajen in David Zorko, oba iz Brežic, ki sta organizirala več dobrodelnih akcij za pomoč begunskim družinam na otoku Lezbosu. Pomagata pa tudi slovenskim otrokom in starejšim krajanom.

 Izjemna osebnost leta 2018 je Marjana Kamnik z Raven na Koroškem, ki vodi enoto Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. Bralke in bralci revije Ženska pa so za dobrega človeka 2018 izbrali Judito Šiško iz Dokležovja, vsestransko prostovoljko, ki pomaga pri različnih društvih, obiskuje bolne in ostarele krajane, marsikoga kam zapelje ali kako drugače priskoči na pomoč. Fotografija: Tatjana Rodošek

  

Naj bo splet dostopen vsem

Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij, ki je začel veljati maja lani, naj bi omogočil dostop do spleta tudi ljudem z različnimi oblikami invalidnosti. Toda v praksi to ni tako, so opozorili v zavodu Beletrina, čeprav ravno invalidom splet ponuja izredne priložnosti za večjo samostojnost. Številne spletne strani so sicer že prilagojene naglušnim oziroma gluhim ali slabovidnim (uporaba znakovnega jezika, povečave, možnosti prilagoditve barve ali svetlobe …). Vendar imajo ljudje z različnimi oblikami invalidnosti različne potrebe. Na primer gibalno ovirani zaradi oslabelih mišic težko izpolnijo obrazce ali klikajo na majhne ikone, težko spremljajo informacije, ki se prehitro spreminjajo. Tudi starejši uporabniki potrebujejo posebne prilagoditve. Moteče so zlasti preglasne in preveč migetajoče reklame, težave imajo pri vnašanju ali prepoznavanju gesel … V Beletrini poudarjajo, da morajo tako nevladne organizacije kot javne ustanove čim prej prilagoditi spletne strani v skladu s standardi za vse osebe z oviranostmi.

Četrt stoletja Radia Sraka

Konec novembra pred petindvajsetimi leti je Novomeščan Drago Vovk, ki je napisal tudi najbolj znano pesem skupine Rudolfovo Grem domov v Novo mesto, zadnja leta pa piše o narodno-zabavni glasbi tudi za Vzajemnost, ustanovil prav poseben radio. Radio Sraka je kljub nemirnim razmeram na medijskem trgu in širitvam radijskih mrež ostal samostojen lokalni radio, pred kratkim je celo pridobil status lokalne radijske postaje posebnega pomena in ima svoje poslušalce po vsej Sloveniji pa tudi med Slovenci na tujem. Sraka je najbolj zvesta slovenski glasbi, predvsem narodno-zabavni in ljudski glasbi ter popevkam. Praznovanje jubileja na novomeškem šolskem centru so popestrili posavski glasbenik Lojze Ogorevc in člani Društva harmonikarjev Mirna Peč (na fotografiji), med njimi sta bili kar dve glasbeni legendi: Franc Potočar in Matija Slak, brat Lojzeta Slaka, z njimi pa je zaigral tudi voditelj Radia Sraka Darko Povše. Direktorica in programska urednica Boža Vovk se je še posebej zahvalila svoji mali, a zelo delovni ekipi: Marjanci Rozman, Renati Pršina Jug, Dragu in Blažu Vovku, Samu Bdeiru, Darku Povšetu, Silvestru Zupančiču in Marjanu Brcarju. (Besedilo: Jožica Dorniž, fotografija: Tanja Jakše Gazvoda)

Anita Žmahar


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media