Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

svetovalka TA in spec. psihoterapevtka:
Zdenka Peloz

Dobro je vedeti | feb. '19

 PRENAJEDANJE

Naročnica je prišla na posvet, ker bi rada pomagala hčerki. Hčerka je samohranilka, živi s sinom, ki obiskuje srednjo šolo, je redno zaposlena, deluje umirjeno in zadovoljno. Vendar pa ni vse tako, kot je videti. Mami je zaupala, da občasno zvečer, ko je sama doma, začne jesti in ne more nehati, dokler ji ni slabo. Potem se počuti krivo, naslednji dan pa se s trdim športnim treningom znebi vseh odvečnih kalorij. Glede na njen urejeni zunanji videz ji nihče ne bi prisodil takšnega vedenja.

Kompulzivno prenajedanje uvrščamo med motnje hranjenja, vzrok zanje pa so različne duševne stiske. Za tovrstno vedenje je značilno uživanje velikih količin hrane naenkrat, čemur sledi občutek krivde, sramu in depresije. Motnja hranjenja se pojavi zato, ker se omamljamo zaradi notranje stiske, ta pa se pojavi zaradi nenadnih bolečih vzrokov, kot so smrt bližnjega, neuspeh, razpad ljubezenskega odnosa, pa tudi zaradi dolgotrajne čustvene prikrajšanosti. Kdor se kompulzivno prenajeda, posega najpogosteje po sladkorju, kruhu, testeninah in mastni hrani. Takšna hrana namreč poveča izločanje endorfinov in posledično vpliva na boljše počutje – umirja, otopi občutke in čustva, ublaži bolečino. Sčasoma lahko tako vedenje privede do zasvojenosti s hrano. Čustvene stiske se torej kažejo navzven kot prenajedanje.

Na voljo so različne oblike zdravljenja, ki se usmerjajo predvsem na vzroke za takšno vedenje. Nujna je vključitev v psihoterapevtsko obravnavo, ki pomaga pri reševanju težav v doživljanju samega sebe. Treba se je naučiti, kako bolj kakovostno uravnotežiti samega sebe in pridobiti nadzor nad svojimi vzgibi. V pomoč so tudi tehnike, ki podpirajo boljše spoprijemanje s težavami, oseba se lahko vključi tudi v skupino za samopomoč. Psihoterapija posamezniku pomaga zgraditi notranjo trdnost, ki mu omogoči, da zelo omeji ali celo odpravi tovrstno motnjo hranjenja. Le stabilen človek zmore trajneje spremeniti življenjski slog, ki v nadaljevanju omogoča ustrezno psihosocialno delovanje.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media