Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini
ODMERNI ODSTOTEK ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralec I. Š. iz okolice Vrhnike navaja, da se je starostno upokojil leta 2012 s 40 leti pokojninske dobe. Po razgovoru z bivšim sodelavcem, ki se je starostno upokojil pri 63 letih starosti z 42 leti pokojninske dobe konec lanskega leta, je prepričan, da je njegova pokojnina prenizka. Zanima ga, zakaj je njegova pokojnina nižja, saj je bil njegov odmerni odstotek višji od sodelavčevega, plačo pa je imel sodelavec vseskozi malenkost manjšo.
Višina starostne pokojnine je odvisna od izračunane pokojninske osnove ter odmernega odstotka, ki je z zakonom določen glede na dopolnjeno pokojninsko dobo. Veljavni zakon določa le najnižji možni odstotek za odmero starostne pokojnine za 15 let zavarovalne dobe, ki za moškega znaša 26 odstotkov, ni pa nobene omejitve odmernega odstotka navzgor. Temu odstotku se prišteje vrednotenje vsakega nadaljnjega leta pokojninske dobe po 1,25 odstotka oziroma šest mesecev 0,63 odstotka, torej je starostna pokojnina za moškega s 40 leti pokojninske dobe odmerjena v višini 57,25 odstotka pokojninske osnove. To pa še ne pomeni, da imajo zavarovanci, ki so se upokojili po veljavnem zakonu, zaradi nižjih odmernih odstotkov nižjo pokojnino. Nižji odmerni odstotki so posledica drugačnega načina določanja valorizacijskih količnikov, saj je tako izračunana pokojninska osnova neprimerno višja, kot če bila pokojninska osnova izračunana z valorizacijskimi količniki, ki so veljali do novega zakona. Če bi veljavni zakon ohranil prejšnje odmerne odstotke, bi imeli upokojenci, upokojeni po veljavnem zakonu, bistveno višje pokojnine v primerjavi z upokojenci, ki so se upokojili pred 1. januarjem 2013. Odmerni odstotek 57,25 odstotka je ob uporabi novih valorizacijskih količnikov vrednostno enak odmernemu odstotku 78,5 odstotka, ki je leta 2012 veljal za moškega s 40 leti pokojninske dobe.
Pri vsakem posameznem zavarovancu je pokojninska osnova izračunana na podlagi njegovih plač, valoriziranih z valorizacijskimi količniki, pri čemer je pomembna tudi dolžina obdobja, iz katerega so upoštevane plače, zato primerjava med posamezniki glede izračuna ni primerna. Tudi izračun pokojninske osnove na podlagi 18-letnega povprečja plač v primerjavi z izračunom pokojninske osnove na podlagi 24-letnega povprečja plač ne pomeni vedno, da je zato odmerjena pokojnina nižja, saj je lahko imel zavarovanec v daljšem obdobju višje plače, ki jih 18-letno obdobje ne more zajeti. Poleg tega pa ima vpliv na višino pokojnine tudi dopolnjena pokojninska doba, saj ima bralčev sodelavec starostno pokojnino odmerjeno ob upoštevanju ugodnejšega vrednotenja. Njegov odmerni odstotek ne znaša le 57,25 odstotka, ki bi bil primerljiv z bralčevim, temveč 65,25 odstotka (njegovi dve nadaljnji leti pokojninske dobe brez dokupa se vrednotita 8 %).
POGOJI ZA STAROSTNO POKOJNINO
Bralka J. Z. iz okolice Krškega navaja, da ima skupne pokojninske dobe 21 let in 2 meseca. Za znižanje starosti pa bi lahko uveljavila dva otroka, zaposlitev pred 18. letom ter 18 mesecev beneficirane dobe, saj je 6 let delala na delovnem mestu z benefikacijo.
Zakon le še do konca letošnjega leta omogoča zavarovankam, ki ne bodo dopolnile 40 let pokojninske dobe brez dokupa, da lahko uveljavijo starostno pokojnino, če so dopolnile najmanj 20 let pokojninske dobe, in to pri nižji starosti od 65 let. Bralka bo lahko pridobila pravico do starostne pokojnine, če bo letos dopolnila starost 64 let in 6 mesecev oziroma z znižanjem starostne meje zaradi beneficirane delovne dobe 63 let. Če pa v letošnjem letu ne bo dopolnila navedene starosti, pa bo od leta 2020 naprej starostno pokojnino lahko uveljavila pri starosti 65 let oziroma z znižanjem zaradi beneficirane dobe pri starosti 63 let in 6 mescev.
Z iztekom prehodnega obdobja, torej od leta 2020 naprej, ne bo več mogoče uveljavljati starostne pokojnine z najmanj 20 leti pokojninske dobe, ampak bo morala imeti zavarovanka za pridobitev pravice do starostne pokojnine ob izpolnjenem pogoju starosti najmanj 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma najmanj 15 let zavarovalne dobe in starost 65 let.
Zakon ženskam omogoča tudi določena znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, vendar to ne velja za uveljavitev pravice do starostne pokojnine z najmanj 20 leti pokojninske dobe oziroma s 15 leti zavarovalne dobe. Pri njej se zahtevana starost za starostno pokojnino lahko zniža le zaradi štetja zavarovalne dobe s povečanjem, in sicer se zniža za toliko mesecev, kolikor mesecev zavarovalne dobe je pridobljenih na račun štetja te zavarovalne dobe.
TELEFONSKO SVETOVANJE
Pokličete jo lahko v četrtek, 14. marca, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
