Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec
OKUŽBE SEČIL IN URINSKI KATETER
Bralka sprašuje, na kakšen način lahko prepreči okužbe sečil pri 82-letnem možu, ki ima po preboleli možganski kapi vstavljen trajni urinski kateter. V zadnjem letu mora vedno pogosteje jemati antibiotike. Ob skrbni negi, ki mu jo nudi sama, takoj opazi spremembo v barvi, motnosti ali vonju urina in pregled v laboratoriju vedno potrdi prisotnost bakterij. Gospod se ob tem ne počuti slabše, nima povišane temperature, v zbirni vrečki je veliko seča. Poskusila je z različnimi čaji in pripravki, vendar brez uspeha.
Najprej iskren poklon vsem tistim, ki tako nesebično skrbite za svojce, da lahko, če si to želijo, tudi pri hudih kroničnih boleznih ostanejo doma. Vsekakor je premalo podpore in posluha države, drugače bi že zdavnaj zaživel zakon o dolgotrajni oskrbi na domu.
Urinski kateter, ki je v nekaterih primerih edini način za primerno izločanje seča, je v mehurju tujek. Med drugim povzroča draženje sluznice mehurja in rast bakterij ob cevki. Bakterije so lahko že prisotne v mehurju ali koži oziroma sluznici sečil, lahko pa jih vnesemo v telo pri menjavi katetra ali kadar koli ob negi, ko moramo odpirati stike med posameznimi cevkami vstavljenega katetra. Vedeti pa moramo, da prisotnost bakterij še ne pomeni okužbe in da zato ni potrebno zdravljenje z antibiotiki. Le-te uporabljamo takrat, ko je število bakterij močno povečano in se pojavijo znaki vnetja (vročina, mrzlica, nenavadna utrujenost, zaspanost, zmedenost, značilna krvna slika ...). Tudi takrat naj bo čas zdravljenja čim krajši.
Kaj lahko naredimo, da bo takšnih kliničnih okužb čim manj? Osnovno je prav gotovo pravilno ravnanje s katetrom. Bralka nedvomno pozna te postopke do podrobnosti, zato jih ne bom opisovala. Potreben je primeren vnos tekočin. Pri bolnikih s sočasnim obolenjem srca se je treba posvetovati z zdravnikom o morebitnih omejitvah. Tekočine so lahko čaji, ki delujejo na ledvice in mehur in jih dobimo v lekarnah. Priporočljivi so različni pripravki iz brusnic v obliki kapsul, čaja ali praškov in prehranska dopolnila, ki vsebujejo manozo. Ker so večje količine D-manoze v zelenjavi (brokoli, zeleni in stročji fižol, jajčevci, zelje, paradižnik) in sadju (jabolka, pomaranče, borovnice, breskve, brusnice), naj bo takšna hrana čim bolj pogosto na jedilniku.
SVETOVALNI TELEFON:
Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 11. marca, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
