Priprava zemlje za pomladansko sajenje

Prosti čas | mar. '19

Bliža se čas, ko bo zemlja toliko segreta, da bomo lahko začeli delati na vrtu. Nikar ne pretiravajmo s prezgodnjim sajenjem krompirja, saj pozeba lahko kaj hitro pride. Lahko pa nevarnost pozebe zmanjšamo z vrtnarsko kopreno, ki bo ohlajanje zemlje vsaj malo preprečila.

Pozimi je bilo časa na pretek, da smo pregledali svoje zaznamke, ali pa preprosto prebrskamo po spominu, kaj nam je v lanskem letu povzročalo največ težav. Malo pomislimo, ali so se pojavili škodljivci, ki jim nismo bili kos, na primer strune, bramorji, voluharji, polži, ali je zemlja dovolj prehranjena z minerali in dušikom, ali rastline obilno cvetijo, potem pa cvetovi odpadajo itd.

Strune začnemo zatirati takoj, ko se zemlja otopli, saj so se že premaknile proti površju. Takrat pri prelopatenju zemlje izdatno potrosimo zrnca Strunala. Uporabimo najmanj dva kilograma na deset kvadratnih metrov površine, še raje več. Pomembno je, da je zemlja vlažna. Po 10 dneh lahko sadimo in sejemo. Prav tako bomo vsaj malo zmanjšali populacijo bramorjev in polžev, ki so v tej globini, pa tudi voluhar bo zbežal. Seveda smo s trosenjem Strunala ubili dve muhi na mah. Rešili ali pa vsaj zmanjšali smo populacijo škodljivcev v zemlji in pognojili smo jo z dušikom in kalcijem. Torej odslej dodajamo samo fosfatna in kalijeva gnojila z malo dušika ali brez njega, pa tudi kalcija kot četrtega gnojilnega elementa je s tem dovolj. Dobro pa je, če gnojila vsebujejo tudi magnezij (Mg), saj je ta vsestranski element zelo potreben človeškemu organizmu in tudi rastline ga nujno potrebujejo. Brez njega ni presnavljanja hranil, saj ni fotosinteze.

Potem ocenimo zemljo. Je glinena, težka, peščena ali lepa črna in rahla? Črna ali temno rjava zemlja je dobra in zračna. Vanje je treba dodajati nekoliko manj hranil. V tem primeru nimamo veliko dela. Zemljo le prelopatimo in po površini potrosimo Bioorganik. Za uspešno rast smo naredili vse.

Kaj pa, če je zemlja težka in glinena? V tem primeru je prav, da zemlji dodamo snovi, ki jo bodo rahljale, zadrževale vlago in izboljševale zračnost. Za ta namen je zelo dobra bioorganska zemlja (stisnjen naravni koncentrat kokosovih vlaken). Pred pripravo ima majhen volumen, ko pa ji dodamo vodo, se volumen poveča deset- ali celo dvanajstkrat. Postopamo po navodilih in rezultati bodo vidni. Zatem potrosimo še Bioorganik kot osnovo za dobro naravno rast rastlin in uspeh nam ne uide.

Napake pri pripravi zemlje

Katere napake najpogosteje delamo pri pripravi zemlje na vrtu? Najpomembnejši pojem v življenju ljudi, živali in rastlin je prehrana. Da, tudi rastline potrebujejo raznoliko prehranjevanje, če hočemo, da imajo na razpolago najpomembnejše elemente, kot so dušik (N), fosfor (F), kalij (K) pa tudi kalcij, magnezij, natrij in žveplo. Zadnja dva nista tako pomembna, ker ju je v zemlji običajno dovolj. Vsi drugi elementi pa so nujno potrebni.

To pogosto pozabljajo vrtičkarji, ki se ukvarjajo z biopridelavo in ponosno povedo, da uporabljajo samo kompost. Treba je vedeti, da kompost in tudi hlevski gnoj ali konjski gnoj vsebujejo dušik in organsko maso, a skoraj nič drugih nujno potrebnih elementov. Tako hranjene rastline običajno hitro in močno rastejo, so pa popolnoma neodporne proti boleznim, lomom, cvetovi odpadajo ali pa se slabo oprašujejo in kasneje odpadajo plodovi ali plodovi gnijejo, so manj okusni, se slabo skladiščijo itd. Vse to je posledica preobilice dušika in pomanjkanja fosforja, kalija in drugih mineralov. Velikokrat sem zapisal, da brez pomisleka solimo juho na krožniku, da je le okusna, kalija in fosforja, ki sta podobni snovi, pa rastlinam ne privoščimo, da bi se lepo opraševale, da bi bile zdrave in odporne ter bi plodovi lepo zoreli in se dobro skladiščili.

Vedeti moramo, da so pomisleki glede normalne uporabe fosfatnih in kalijevih gnojil popolnoma odveč, saj prav tako izvirajo iz zemlje, kot na primer kuhinjska kamena sol, le s to razliko, da sta kalijevo in fosforjevo gnojilo v tovarnah s posebnim postopkom bolj koncentrirani, to pa z namenom, da se zmanjšajo transportni stroški. Odstranjena pa sta tudi jalovina in balast, ki rastlinam ne koristita. Posledično seveda takšna gnojila trosimo v manjših količinah in dosežemo isti učinek. Potrosimo samo toliko, kot je jeseni ali čez leto znašala vsebnost teh mineralov v plodovih in drugem pridelku. Vedeti moramo namreč, da s plodovi in pridelki iz zemlje odnašamo tudi te elemente – minerale in samo te moramo nadomestiti. Nič več. Če smo dodali Bioorganik, pa potrebujemo mineralnih hranil še manj. Prav tako pa izkoristek hranil povečuje še uporaba medicoplanta Amino, ki ga razredčimo z vodo in dodajamo v zelo majhnih količinah. Učinek pa je izreden. Rastline, zalite s tem naravnim gnojilom, povečajo odpornost proti mrazu za približno pet stopinj in kasneje tudi odpornost proti suši. Seveda moramo z njim zalivati vsaj dvakrat na mesec. Prevelika količina mineralnih gnojil pa zakisa zemljo, to pa je tisto, kar ruši ravnotežje v naravi.

 Franc Grošelj


Vaši komentarji


© 2023 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media