Smo pri sobivanju starejših korak ali dva naprej?
Sobivanje in druge skupnostne oblike bivanja starejših so v tujini precej uveljavljena oblika, za katero se starejši odločajo zaradi različnih vzrokov: ker živijo v neprilagojenem stanovanju ali hiši, nočejo biti v breme svojcem, pogosto pa preprosto zato, ker se želijo varno in samostojno starati v družbi in ob podpori vrstnikov. Na ta način si želijo izboljšati kakovost bivanja, ostanejo aktivni, si dajejo medsebojno oporo, ne nazadnje pa tudi znižajo življenjske stroške.
Glede na slovensko posebnost, da skoraj 90 odstotkov starejših živi v lastni nepremičnini, se na neki način razume, da so starejši preskrbljeni in se niti državi niti lokalni skupnosti ni treba ukvarjati s problemom njihovega bivanja. A dejanske razmere so drugačne: mnogi starejši živijo v lastnih, a neprilagojenih nepremičninah, na katere so močno navezani, čeprav so jim po svoje v breme.
A še tisti, ki iščejo druge možnosti, lahko le ugotovijo, da izbire skoraj ni.
Manko zadnja leta deloma zapolnjujejo oskrbovana stanovanja, ki pa se pri nas večinoma gradijo za prodajo, premalo pa za dolgoročen in varen najem, saj si starejši na starost večinoma ne želijo naprtiti nove nepremičnine.
Ko smo začeli pred desetletjem pisati in govoriti o sobivanju starejših v okviru projekta HELPS, smo bili presenečeni nad odzivom. Skupina interesentov se še vedno občasno srečuje in išče priložnosti, kjer bi lahko udejanjili svojo željo po skupnem bivanju. Večina si želi varnega najemnega razmerja, zato bi bil ponudnik stanovanjski sklad ali občina, želijo bivati v sobi z lastno kopalnico, po možnosti tudi z malo kuhinjo, kar jim omogoča določeno zasebnost, skupne prostore pa bi si delili s sostanovalci.
Kam smo prišli?
Sobivanje starejših ni več le neka alternativna ideja posameznikov ali manjše skupine zanesenjakov; počasi, a stalno si tudi v širši javnosti utira pot k uresničitvi. Ta možnost je zapisana tako v resoluciji o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 kot tudi v strategiji dolgožive družbe.
Ministrstvo za okolje in prostor je lani organiziralo kampanjo Sobivamo, v okviru katere so v 15 slovenskih občinah organizirali predstavitve sobivanja in odprli infotočke. Leta 2017 je zaživela prva gospodinjska skupnost starejših v vasi Davča v škofjeloških hribih, ponudnik je lastnik objekta, ki je bil prej namenjen turizmu. Stanovalci so se dogovorili za hišni red, si razdelili zadolžitve in gospodinjska opravila in po dveh letih delovanja jim sobivanje še vedno lepo uspeva; do zdaj se še nihče od stanovalcev ni premislil ali obžaloval odločitve.
Po vzoru skupnosti v Davči so se pojavile podobne neformalne pobude tudi v drugih krajih po Sloveniji.
Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki že zdaj ponuja starejšim namenska in oskrbovana najemna stanovanja, v sodelovanju z ministrstvom za delo družino in socialne zadeve in ob podpori evropskih sredstev načrtuje gradnjo manjših objektov za sobivanje starejših. V vsaki stanovanjski enoti bo bivalo do šest oseb, vsak stanovalec bo imel svojo sobo s kopalnico, delili pa si bodo skupne prostore. Želijo ponuditi kakovostno bivalno udobje za zmerno ceno in obenem starejše spodbuditi k druženju in medsebojni pomoči. Za zdaj še iščejo primerne lokacije v več slovenskih krajih.
Možnost sobivalne skupnosti starejših se odpira tudi v sodelovanju z Zadrugatorjem. Pobudniki so mladi, organizirani v stanovanjski zadrugi, ki so ob študiju razvoja stanovanjskih zadrug v tujini ugotovili, da najbolje funkcionirajo medgeneracijske zadruge. Zato so poiskali starejše somišljenike za pilotni projekt na Rakovi jelši, kjer so v prijavi na razpis MOL predvideli 40 stanovanj za skupaj nekaj več kot 100 oseb – predvsem mladih, ki si želijo rešiti stanovanjski problem. A vsaj ena stanovanjska enota bo namenjena sobivanju starejših. Trenutno podrobneje razvijajo model javno-zasebnega partnerstva, na podlagi pogovorov in anket, kjer so sodelovali tudi starejši, pripravljajo ustrezen dohodkovno-lastniški cenzus za stanovalce, ki bo upošteval pogoje vseh interesentov. Začeli so se tudi pogajati za ugodne finančne kredite, da bodo stanovanja cenovno še dostopnejša.
Alenka Ogrin
Vabimo na predstavitev »Skupnostne oblike bivanja za starejše«, ki bo v sredo, 17. aprila, ob 15. uri v Knjižnici Otona Župančiča, Ljubljana (mediateka). Katere so skupnostne oblike bivanja starejših, kako funkcionirajo v tujini in kako pri nas? Predstavitev in pogovor bosta vodili Alenka Ogrin in Ljuba Kostelec. Zaželene so prijave na tel. št. 01 308 51 22 ali e-naslovu ssu@mklj.si.
