Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '19

ODPOVED POGODB ZARADI PRENEHANJA DELOVANJA PODJETJA

Bralec je hudo zbolel, zato bo podjetje, ki posluje kot s. p., zaprl. V podjetju so zaposleni trije delavci, zanima ga, katere pravice jim pripadajo, saj ima en delavec status invalida, drugi status starejšega delavca, do upokojitve mora delati še tri leta, delavka pa je na porodniškem dopustu.

Če se podjetnik odloči za zapiranje dejavnosti, ima pravno podlago v 107. členu zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki mu omogoča, da zaposlenim poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. 

Odpovedni rok znaša 30 dni, in to ne glede na trajanje zaposlitve pri tem delodajalcu kot seveda tudi ne glede na njihovo skupno delovno dobo. 

Drugače pa je pri določitvi odpravnine, saj se višina odpravnine določi skladno z določbo 108. člena, ki opredeljuje osnovo in višino odpravnine pri odpovedi zaradi poslovnega razloga. Iz tega člena izhaja, da je za vsako leto zaposlitve pri delodajalcu, ki podaja odpoved, delavec upravičen do odpravnine v višini 1/5 osnove, tj. njegove povprečne mesečne bruto plače iz zadnjih treh mesecev pred odpovedjo. Če zaposlitev traja več kot 10 in manj kot 20 let, je vsako leto ovrednoteno z 1/4 osnove, če zaposlitev traja nad 20 let, pa je vsako leto vredno 1/3 osnove.

Po vpogledu v zakonske varovalne določbe je mogoče ugotoviti, da varstvo pred odpovedjo ne velja, če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca niti za delavca invalida niti za starejšega delavca oziroma delavca pred upokojitvijo.

Tudi delavka, ki je na porodniškem dopustu, ni absolutno varovana pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je pa postopek malce drugačen. To pomeni, da delodajalec lahko poda odpoved pogodbe tudi njej, toda šele potem, ko predhodno pridobi soglasje inšpektorja za delo, saj je odpoved brez pridobljenega soglasja nezakonita. Iz sodne prakse izhaja, da tudi naknadna pridobitev soglasja potem, ko je bila odpoved že podana, ne sanira nezakonitosti odpovedi, poleg tega je to sankcionirano z visokimi globami. Vlogo za tovrstno soglasje naj delodajalec poda na območni enoti inšpektorata, pri čemer naj v vlogi nedvoumno navede, v kakšen namen pridobiva to soglasje in kateri delavki namerava podati odpoved. Inšpektorat običajno ne dela problemov pri podaji takega soglasja, seveda pa lahko vedno preverja, ali je delodajalec svojo dejavnost resnično zaprl.

SVETOVALNI TELEFON:

Pokličete ga lahko v sredo, 10. aprila, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media