Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STRAH PRED SMRTJO
65-letnico že nekaj časa preveva huda tesnoba. Razmišlja o minljivosti, staranju, strahu pred trpljenjem onemoglega telesa, predvsem jo je groza smrti. Zbuja se sredi noči in v primežu raznih negativnih misli o smislu bivanja čaka na jutro, da zarja napove nov dan in popusti napetost. Med običajnimi opravki pogosto pomisli, da tega trenutka ne bo nikoli več mogla doživeti. Vse skupaj jo hudo obremenjuje, zato se je želela o tem pogovoriti.
Umrljivost nas zasleduje od prvega vdiha ob rojstvu. Vsi se je bojimo, to pa kažemo na različne načine. Posredno – stalen nemir ali kakšen drug psihološki simptom, poimenujemo ga s pravim imenom šele, ko zaključimo raziskovanje, če ne kar izkopavanje iz posameznikovega nezavednega, ali neposredno – jasno zavedanje prisotnosti minljivosti, ne glede na to, kako boleče je vse skupaj. Zaskrbljenost glede umiranja se v toku življenja posameznika spreminja, povečuje in zmanjšuje v valovih. Otroci že v najnežnejših letih opazujejo spreminjanje narave, umiranje domačih ljubljenčkov, najstniki se srečujejo s prekomernim razmišljanjem o smrti ali jo zanikajo z norčavim vedenjem. V odrasli dobi smo ljudje zaposleni z ustvarjanjem družine in posla. Ko otroci odidejo od doma in se naše življenje nagiba k zadnji tretjini obstoja, pa nam postane jasno, da smo na pragu svoje minljivosti. Ker ne moremo živeti v taki tesnobnosti, si izmislimo veliko načinov, kako pustiti sled za seboj – z otroki, kopičimo denar, dosežke, razvijemo razne zaščitniške rituale, da prelisičimo neizbežno, se zlijemo z vero, ki nam bo olajšala prehod v drugo življenje … Pa vendar nas srečanje s strahom pred lastno smrtjo lahko izpolni do te mere, da vsak trenutek v življenju postane bolj dragocen. Samozavedanje je darilo, zaradi katerega živimo polno tukaj in zdaj, smo čuječni. S pomočjo psihoterapije spremenimo svoj pogled na to, kar nam povzroča strah, ga objamemo in stisnemo tesno k sebi. Tako bo izgubil svojo moč. Pomaga tudi zavedanje, da človek po smrti živi naprej v vrednotah in dejanjih, ki se prenašajo na prihodnje generacije.
