KULTURA NA KRATKO

Prosti čas | maj '19

KULTURNI VEČER

Praznovanje na Rožniku

V ljubljanski Rožni dolini imajo Olepševalno društvo Rožna dolina (ODRD, ust. 1905.), ki skrbi za svojo okolico in kulturno dediščino. Že nekaj let se spominjajo rojstnega dne Ivana Cankarja, saj je živel na Rožniku sedem let, zato prirejajo na dvorišču tamkajšnje gostilne spominsko proslavo in izberejo vedno novo zanimivo povezovalno tematsko nit. Ker je na Rožniku nekaj časa živel tudi Oton Župančič in ker bo letos minilo 70 let od njegove smrti, bodo na letošnji 10. maj povezali oba velika ustvarjalca. Iz Cankarjevih pisem Župančiču razberemo, kakšen odnos je imel Cankar do Župančiča, kakšen odnos pa je imel Župančič do Cankarja, bo osvetlila njegova vnukinja Alenka Župančič, ki je uredila knjigo Spomini na Otona, kot jih je zapisala Župančičeva žena Ani Župančič. V njej je zapisano veliko zanimivega o njegovem življenju in delu ter tudi njunem odnosu. Proslava se bo začela ob 18. uri, nastopili bodo znani slovenski igralci, med njimi Saša Pavček.

Kolovratovi pomladni kulturni večeri

V Gostilni Pri kolovratu, najstarejši gostilni v starem delu Ljubljane, že tretje leto organizirajo Kolovratove pomladne kulturne večere, kjer nastopajo profesionalni izvajalci, glasbeniki, pevci in gledališčniki. Tako 21. maja vabijo na snemanje oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi za Radio SLO 1. Ta večer bo posvečen slovenski ljudski glasbi in petju. 22. maja bo koncert glasbene zasedbe Noreira. To je štiričlanska zasedba izkušenih mladih glasbenikov, ki igrajo tradicionalne irske, škotske in bretonske pesmi. Naslednji večer pa bo posvečen gledališču in komediji, ko bo Stand up šov Emija Nikočevića DaJeEmiBitiLahkoBilBiVsakdo! Ob unikatni komediji se boste nasmejali do solz. Vsi trije večeri bodo v dvoriščnem baročnem atriju Gostilne Pri kolovratu.

 BIENALE

13. slovenski bienale ilustracij

Ta likovna manifestacija že četrt stoletja združuje starejše in mlajše generacije umetnikov ilustratorjev ter njihove najboljše dosežke. Prireditev ves čas ohranja ustvarjalno moč in razkriva odličnost slovenske ilustracije z najrazličnejšimi avtorskimi poetikami, hkrati pa spremlja nove likovne rešitve, izraze in slikarske tehnike, saj umetniki te ves čas prenavljajo, uvajajo elemente filma, stripa, animiranega filma, elektronskih medijev in drugih sodobnih tehnologij. Do sredine maja v Cankarjevem domu.

 DRAMA

Ljubljanska Drama v Železniškem muzeju

Odločili so, da je to pravi prostor za predstavo Ali: strah ti pojé dušo. Zgodba nas popelje v 70. leta prejšnjega stoletja, ko se v Nemčiji srečata štiridesetletni Maročan El Hedi Ben Salem M’Barek Mohammed Mustafa, ki ga – kot večino delavcev iz njegove države – kličejo Ali in je le eden od mnogih, ki so poskusili najti srečo v zlatih letih ekonomskih migracij, in Emmi, šestdesetletna vdova, ki se preživlja kot čistilka. Med njima v trenutku vznikne pristno čustvo topline in privlačnosti, vendar njuna zveza naleti na številne predsodke in nerazumevanje okolice. Alijevo poreklo in njegov socialni status »gastarbajterja« izzivata ozko zamejeno pojmovanje človečnosti, prav tako pa jih vznemirja njegova zveza z dvajset let starejšo Emmi. Rainer Werner Fassbinder je v znamenitem filmu Vsi drugi se imenujejo Ali (1974) razkrival večplastnost in pretresljivost ljubezenske zgodbe na družbenem robu in prepuščal gledalca soočenju z družbenimi stereotipi, ki so še danes – zlasti ob novem valu migracij – nevralgične točke družbe in posameznika. In vendar v odlični predstavi slišimo stavek: »Ne se bat'. Strah ni v redu. Strah ti pojé dušo.« Predstavo je režiral Sebastijan Horvat, v naslovnih vlogah igrata Nataša Barbara Gračner in Iztok Drabik Jug.

RAZSTAVA

Abstraktna fotografija

V Galeriji Jakopič si lahko do 26. maja ogledate fotografsko razstavo DK: Scotoma. V svoji dvajsetletni karieri je Damjan Kocjančič vedno znova znal presenetiti z nepričakovanimi, po navadi družbeno angažiranimi serijami, izraženimi z različnimi žanri fotografije. S tokratno razstavo, ki jo je zadnja štiri leta snoval z namenom predstavitve v specifičnem prostoru Galerije Jakopič, se prvič predstavlja z obsežnim izborom izključno abstraktne fotografije.

fotka: A. Peunik, arhiv MGML

MUZIKAL

Prepevajoče nune

Producent Jure Franko in znana igralska ekipa (Gojmir Lešnjak - Gojc, Simona Vodopivec Franko, Alenka Godec, Marjan Bunič, Lea Bartha Pesek, Miran Juvan) navdušujeta s predstavo Nune v akciji. V domiselni zgodbi o nunah se v številnih nenavadnih doživljajih pokažejo v čisto drugačni luči, kot smo jih vajeni. Predstava je zabavna, sporočilo pa nenavadno: vsak izmed nas je lahko svetnik. Maja v SiTi teatru.

BALET

Giselle v ljubljanski baletni hiši

Po 14 letih si lahko v ljubljanski operno-baletni hiši spet ogledamo mojstrovino klasičnega romantičnega baleta Giselle. Koreograf je kubanski baletni umetnik Howard Quintero Lopez, ki je tudi sam plesal v tem baletu. Za naslovno vlogo so pripravili štiri različne zasedbe, ker je zelo zahtevna, vključuje izjemno tehniko, fizično pripravljenost in igralski izraz, saj mora baletna plesalka v tej vlogi preigrati različna čustvena stanja: razigranost, norost in spokojnost. Za lep večer in uživanje v glasbi (Adolphe Adam) in plesu.

LITERATURA

Samo drevesa imajo korenine

Pesnik in pisatelj Juan Octavio Prenz ima veliko zaslug za slovenski kulturni svet: sodeloval je pri ustanovitvi oddelka hispanistike na ljubljanski filozofski fakulteti, prvi je prevedel Prešernove Poezije v španščino, prevajal je tudi druge slovenske pesnike, v samostojnih knjigah je predstavil poezijo Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Marka Kravosa, v Trstu je bil pobudnik za ustanovitev centra PEN, ki je kot edini te vrste zasnovan večnacionalno, in zdaj je njegov častni predsednik. Za svoj opus je letos prejel mednarodno nagrado nonino. V slovenščini je pred kratkim izšel njegov roman Samo drevesa imajo korenine (prevod Ferdinand Miklavc, založba Modrijan). V romanu se na osnovi resničnih dejstev o krajih in ljudeh pletejo zgodbe novega in starega sveta, iz katerih izvemo za razloge, ki poganjajo ljudi v svet, najsi so ekonomski, politični, nacionalni, osebne stiske, včasih se prekrivajo, tako da se v mozaično grajenem romanu prepletajo stvarnost in domišljija, svetovna zgodovina in osebne vloge. Ne manjka avtoironije ne prostodušnega humorja. Čeprav piše v duhu tradicije južnoameriških pisateljev, zveni včasih tudi domače, kajti živel je v Argentini, Jugoslaviji in Italiji, zdaj živi v Trstu, a prihaja v Slovenijo, kjer živi njegova hči Cecilia (Kamna Gorica). Ob trditvi v naslovu svojega dela zastavlja še vprašanje, zakaj ljudje ne bi imeli kril. Zakaj identitete ne bi oblikovali v odnosu do prihodnosti, v kateri bi sobivali? To je čudovita misel avtorja z rojstno letnico 1932.

NA KNJIŽNI POLICI

Peter Čeferin, Vasja Jager: Sodni dnevi

»Dogodki iz resničnega življenja so pogosto bolj šokantni od še tako pretresljive literature,« je ob predstavitvi knjige dejal odvetnik Peter Čeferin in poudaril, da so ga od vseh primerov, ki jih je imel v enainpetdesetletni praksi, najbolj pretresli tisti, ko je bil nekdo obsojen, a po njegovem globokem prepričanju ni bil kriv. In četudi se je izjemno angažiral ter šel vse do Evropskega sodišča za človekove pravice, mu ni uspelo rešiti človeka, ki je po njegovem mnenju nedolžen. »Zato sem se odločil za svojo dušo napisati knjigo o tem. Tudi zato, da objavim tisto, čemur državni organi niso prisluhnili,« je še dodal. Pri pisanju knjige, v kateri je mogoče prepoznati številne podobnosti z znanim umorom v Rovinju pred več kot 15 leti, je Čeferinu pomagal novinar Vasja Jager. Ustvarila sta zanimivo in napeto kriminalko, pri kateri se je na koncu mogoče vprašati tudi, kaj pa, če je vse res.

(Cankarjeva založba, 24,99 evra)

Rado Kočevar, Mojca Volkar Trobevšek: Tista lepa leta

Spomini Rada Kočevarja

Rada Kočevarja so pred skoraj petinsedemdesetimi leti tako očarale gore, da je postal eden najboljših alpinistov svojega časa, pravzaprav vodilni povojni plezalni avantgardist, kot zapiše eden njegovih kolegov. In kasneje eden prvih gorskih kolesarjev pri nas. Ni ga ovirala skromna oprema, ki je bila zlasti po vojni »prav zares muzejska« v primerjavi z današnjo. Čeprav je kariero alpinista dokaj kmalu zaključil, je opravil več kot 240 vzponov. Vsakega je sproti popisal, mnoge opremil tudi s fotografijami, kar mu je prišlo prav pri pisanju knjige. Čeprav zapiše, da se ne spominja več prav vsake podrobnosti vsake smeri, prijateljev, ki so z njim delili lepo in hudo, pa ne bo nikoli pozabil. In s tem, ko sta s soavtorico njihove skupne podvige opisala v knjigi, ki je izšla ob njegovi devetdesetletnici, sta tudi njim postavila svojevrsten spomenik in jih za večne čase otela pozabi.

(Planinska zveza Slovenije, 24,90 evra)

Neva Brun