Probleme starejših je treba reševati celovito

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

maj '19

STARANJE V EVROPI

Ko govorimo o položaju starejših, nas ne zanimajo le medicinski oziroma zdravstveni kazalniki, temveč tudi njihov gmotni in socialni položaj. Zadnji pa je močno povezan s pojmom izključenosti.

Socialna izključenost se navezuje na oddaljevanje od socialnega okolja, katere rezultat je izolacija posameznikov in skupin iz glavnih priložnosti, ki jih ponuja družba. Gre za relativen pojem, saj se položaj posameznikov gleda v določenem času, relativno na druge posameznike v družbi in pričakovanja glede priložnosti, ki jih ta družba ponuja. V okviru evropske mreže za indikatorje družbene kakovosti so kot področja socialne izključenosti opredelili državljanske pravice, trg delovne sile, zdravstvene, kulturne, finančne, socialnovarstvene, izobraževalne in stanovanjske storitve in socialna omrežja.

Kar precej pozornosti je bilo socialni izključenosti starejših namenjeno tudi pri delu s podatki SHARE tako v Sloveniji kot v mednarodnem merilu. Tako je peti val raziskave vseboval poseben sklop vprašanj o materialni in socialni izključenosti, ki so kasneje tvorila tudi jedro monografije, ki spremlja vsak novi val podatkov SHARE.

Socialna in materialna izključenost

S kolegico prof. dr. Mašo Filipovič Hrast sva v prispevku iz leta 2011 prvič preučevala podatke SHARE o socialni izključenosti za Slovenijo. Ugotovila sva, da je v Sloveniji delež socialno izključenih starejših precejšen, saj je takih, ki so izključeni s treh ali več področij hkrati, 15 odstotkov, kar nas uvršča na drugo mesto med opazovanimi državami; skupaj s Portugalsko smo le za Madžarsko. Rezultati so le potrdili, kar so že prej kazale številne druge raziskave, da so starejši v Sloveniji močno ranljiva skupina. Opozorila sva tudi na probleme akumulacije ranljivosti med starejšimi, saj se v Sloveniji različne oblike socialne izključenosti v veliki meri med seboj povezujejo. Slovenija tu izstopa v negativno smer predvsem po slabem finančnem položaju starejših, stanovanjski prikrajšanosti in majhni stopnji civilne participacije.

Socialna in materialna izključenost pa nista le problem sami po sebi. Močan učinek imata na zdravje starejših in celo njihovo smrtnost. Kot so pred kratkim pokazali poljski kolegi, je posebej močan negativen vpliv izključenosti, ki je posledica problemov v okolju, kjer živi starostnik, kot so večja količina kriminala, onesnaženosti, težak dostop do bolnišnic, trgovin in podobno. Takšna oblika izključenosti ima močne učinke tudi na umrljivost in precej poveča verjetnost, da bo starostnik izpostavljen skorajšnji smrti. Tako materialna kot socialna izključenost pa močno negativno vplivata na fizično in psihično zdravje starostnika.

Podatki za Slovenijo, ki pričajo o večjem deležu socialno izključenih kot v drugih evropskih državah, so razlog za veliko skrb. Če država ne bo usmerila svoje pozornosti v socialno okolje starejših in vztrajala le na »top-down« pristopih, bo imela Slovenija še večje probleme s starajočo se populacijo, kot jih ima že zdaj. Bojim se, da bodo takrat tudi reforme dolgotrajne oskrbe, zdravstvenega sistema in pokojnin prišle prepozno – komaj bomo rešili enega ali nekaj problemov, že bodo nastajali novi. Probleme staranja je torej treba nujno reševati čim celovitejše.

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media