Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
MEJNI SPOR
Bralec je prišel v spor s sosedom zaradi poteka meje med parcelama. Sosednjo hišo je kupil nov lastnik ter začel urejati meje. Geometer je povedal, da po katastru meja poteka tako, da je bralčeva ograja postavljena čez mejo parcele na sosedovo zemljišče. Sosed zdaj zahteva, da bralec ograjo podre in mu vrne zemljišče. Bralec pa se ne strinja niti s tem, kje poteka meja, kot jo navaja geometer, niti s tem, da bi ograjo podrl, saj sta ograjo gradila skupaj s prejšnjim lastnikom, da bi razmejila parceli; in v vseh desetletjih ni bila nikoli sporna.
Ureditev meje je mogoča na dva načina, in sicer sporazumno s pomočjo geometra ali pa s posredovanjem sodišča. Zaradi spora med bralcem in sosedom do dogovora verjetno vsaj v tej fazi ne bo prišlo. Glede na to bo Geodetska uprava RS oba povabila na obravnavo in poskušala doseči dogovor oziroma jima predstaviti, kako je meja urejena po podatkih zemljiškega katastra. Če to ne bo privedlo do sporazuma, bo tisti, ki zatrjuje, da meja poteka drugače kot po katastru, lahko vložil predlog za ureditev meje v nepravdnem postopku. Praviloma bo ta postopek moral začeti bralec, ker trdi, da meja poteka za ograjo v škodo sosedove parcele.
V nepravdnem postopku sodišče poskuša urediti mejo najprej po tako imenovani močnejši pravici, kar pomeni, da pripade sporni del zemljišča praviloma tisti osebi, ki dokaže, da je lastnik spornega dela nepremičnine, oziroma da je bila meja že urejena v zemljiškem katastru. Vsaka ureditev meje ne pomeni, da je meja dokončno urejena, tako da je uporaba tega merila odvisna od dejanskega stanja konkretne meje med parcelami. Glede na to, da je sedanja meritev meje prva po več desetletjih, je zelo verjetno, da se konkretna meja ne šteje za urejeno mejo.
Če ni mogoče uporabiti merila močnejše pravice, sodišče uredi mejo na podlagi zadnje mirne posesti, kar v konkretnem primeru pomeni, da bo mejo verjetno uredilo glede na potek ograje, saj bralec pravi, da je do zdaj več desetletij uporabljal svoje zemljišče do sporne ograje, kar bi v pravnem jeziku pomenilo, da je izvajal posest zdaj spornega dela zemljišča.
Če tudi to merilo ne bi bilo uporabljivo, pa bi sodišče lahko uredilo mejo tudi tako, da bi sporni del zemljišča razdelilo po pravični oceni. V konkretnem primeru bo tako sodišče v morebitnem postopku najprej poskušalo ugotoviti, kdo je lastnik spornega dela zemljišča. Pri tem niso pomembni le podatki iz zemljiškega katastra, se pravi izmera geometra, ampak tudi drugi dokazi. Zemljiški kataster zaradi svojega nastanka in kasnejših povzemanj v sodobne evidence namreč ni popolnoma natančen. Bralec bo imel možnost, da v postopku dokazuje, da zemljišče že desetletja uporablja in sta ograjo kot znak razmejitve parcel zgradila skupaj s tedanjim sosedom. Verjetno je, da bo sodišče določilo mejo po ograji, če bo bralcu uspelo dokazati, da je bila zgrajena sporazumno z namenom razmejitve zemljišč s sosedom. Takšna gradnja namreč dokazuje tudi obstoj dobroverne lastniške posesti, kar je pogoj za priposestvovanje zemljišča. O dobroverni lastniški posesti govorimo namreč tedaj, ko nekdo uporablja sicer tujo stvar, kot da je njegova, pri čemer je utemeljeno prepričan, da je njegova. Dober primer tega je, če se soseda dogovorita, kako poteka meja, in se nato tudi več kot deset let držita tega dogovora.
Če bo bralec dokazal, da je ograjo zgradil skupaj z lastnikom sosednjega zemljišča in sta ograjo postavila zato, da bi razmejila svoje parcele, bo sodišče verjetno določilo mejo glede na potek ograje. Takšna nova meja bo nato vpisana v zemljiški kataster in tako bo sosed tudi izgubil svoj zahtevek, da naj bralec podre ograjo.
Če pa se bo izkazalo, da je ograja skupna, pa bosta morala oba skupaj prispevati k vzdrževanju ograje. Skupna mejna ograja je namreč skupna lastnina lastnikov sosednjih nepremičnin, kar pomeni, da jo morata skupaj vzdrževati in je nihče od njiju ne sme podreti brez soglasja drugega. Lahko se dogovorita, da jo zamenjata z novo ograjo ali jo kako drugače nadomestita. Za postavitev ali odstranitev skupne ograje je potrebno soglasje lastnikov sosednjih nepremičnin. Če pa bi bila mejna ograja le v lasti enega soseda, bi jo bil ta dolžan sam vzdrževati, vendar bi imel hkrati tudi pravico, da jo odstrani ne glede na želje lastnikov drugih sosednjih zemljišč.
Če je mogoče, pa je vsekakor bolje, da se soseda dogovorita med seboj glede teh zadev, saj bosta tako prihranila marsikateri strošek in še medsebojnih odnosov ne bosta obremenila s sodnim sporom.
SVETOVALNI TELEFON:
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 14. in 21. maja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
