Prelomne volitve
Za slovenske zmage
Najbrž ni preveč tvegana napoved, da bi se slovenski državljani tudi v sedanjih razmerah večinsko odločili za članstvo naše države v Evropski uniji. Morda bi bilo število podpornikov take odločitve nekoliko manjše kot leta 2003, vendar še zmeraj dovolj prepričljivo. K takemu prepričanju nas spodbuja dejstvo, da so se gospodarske razmere v državi tudi zaradi članstva v skupnosti evropskih narodov in držav vendarle izboljšale. Drži, lahko bi dosegli več, vendar so za neuspehe krivi predvsem naši politiki. Ti so namreč brez treznega razmisleka prepogosto sledili »priporočilom«, ki so v naše družbene in gospodarske razmere vsiljevala rešitve, ki so bolj kot nam koristile»priporočiteljem«. No, lahko se tolažimo z dejstvom, da bi bilo najbrž še slabše, če bi ostali zunaj Evropske unije. Tudi na povsem osebni izkušnji lahko ugotovimo, da živimo bolje tudi zaradi vključenosti naše države v evropske gospodarske in politične tokove.
Ob upoštevanju dobrih plati našega članstva v Evropski uniji pa vendarle ne gre spregledati tudi tistih dejstev, ki govorijo o »demokratičnem primanjkljaju« v tej skupnosti. Preprosto povedano, nekatere članice so pač enakopravnejše od drugih. Ena od takih je bilo Združeno kraljestvo, ki se sicer nikoli ni povsem istovetilo z Evropsko unijo in je skušalo zaradi nekdanje imperialne veličine uveljavljati nekakšen poseben položaj. Zdaj se Britanci srečujejo s posledicami odločitev svojih politikov in njihova ločitev bo bržkone imela zelo boleče posledice ne le v gospodarstvu, temveč tudi v socialnem položaju državljanov.
Pred nami so volitve v Evropski parlament, ki so za evropsko prihodnost ključnega pomena. Drži, da je vloga 751-članskega parlamenta manjša kot pri parlamentih v državah članicah. Kljub temu pa evropski parlamentarci odločajo o številnih vprašanjih, ki zadevajo vse članice in posledično tudi vse evropske državljane. Drži, da imajo največje parlamentarne skupine največ vpliva na odločanje. V dosedanjem sklicu je bila to poslanska skupina Evropske ljudske stranke, ki je izvolila tudi predsednika Evropske komisije. Kakšna bo strankarska sestava novega parlamenta, ni mogoče napovedati, vendar drži, da so pomembna razhajanja med evropskimi »ljudskimi« strankami. Tako ni mogoče spregledati, da tako sedanja Evropska komisija kot Evropski parlament odločno nasprotujeta politiki, kakršno na primer izvajata Orban na Madžarskem in Kacynski na Poljskem. Tudi za evropske desne politične stranke namreč ni sprejemljivo, če si izvršna oblast podreja tudi sodišča in medije.
Iz Slovenije bo tudi tokrat v Evropski parlament izvoljenih osem poslancev. Kandidatov je veliko, in to nas ne sme presenečati. Ta funkcija je za vsakega politika tako rekoč sanjska služba z visoko plačo in številnimi privilegiji. In brez dejanske odgovornosti. Pa vendar, prihodnja sestava in odločanje Evropskega parlamenta je vsaj delno odvisna tudi od nas, zato bi bilo prav, da svojo »evropskost« izrazimo tudi z udeležbo na bližnjih evropskih volitvah in se odločimo za kandidata, ki mu tudi osebno zaupamo in verjamemo. Na teh volitvah imamo namreč možnost, da na posamezni listi obkrožimo ime kandidata, ki je po našem osebnem prepričanju vreden našega zaupanja. Te možnosti na »domačih« parlamentarnih volitvah za zdaj še nimamo.
Volitev poslancev v Evropski parlament se je pred petimi leti udeležila komaj četrtina volilnih upravičencev, kar je štirikrat manj kot na referendumu o vključitvi Slovenije v Evropsko unijo. Na tokratnih volitvah tudi z udeležbo pokažimo, da želimo ostati v tej skupnosti, ki jo skušajo oslabiti raznovrstni populisti.
Evropska unija oziroma njeni politiki niso brez grehov, toda ti niso nepopravljivi. Na prihajajočih volitvah jim volivci lahko »naložimo pokoro« in izvolimo tiste, za katere verjamemo, da bodo ravnali in glasovali skladno z našimi pričakovanji. Tokrat je veliko na tehtnici, zato je prav, da z udeležbo na volitvah v Evropski parlament tudi državljani Slovenije povemo, kam spadamo.
