NOVICE
Super Hilda na fotografijah
Še do 21. maja je v Galeriji Kresija na Stritarjevi ulici v Ljubljani na ogled razstava mlade fotografinje Urše Premik, ki se sicer ukvarja z modno fotografijo, njena tokratna »manekenka« pa je kar njena babica Hilda, 84-letna upokojena učiteljica iz Griž pri Žalcu.
Projekt nastaja že od leta 2013, ko je Urša svojo babico začela fotografirati ob različnih priložnostih, v zadnjih letih pa se tega loteva načrtno in ob podpori širše ekipe. Tako lahko opazujemo babico, ki se s pomočjo stilistov preobrazi v pravo modno ikono, zato ni čudno, da razstava nosi naslov Super Hilda (na fotografiji na sredini je tudi Jasna Jernejšek).
Gospa Hilda pa je povedala, da je ponosna na svojo vnukinjo, jo je pa zelo presenetilo, koliko ljudi se je ukvarjalo z njo, ko so jo pripravljali na fotografiranje, kako naporno delo je to v resnici tako za fotografa kot »model«, prav tako pa jo je presenetil rezultat. »Saj si nisem skoraj nič podobna,« je v smehu pripomnila. Razstave brez zelo tesnih vezi med babico in vnukinjo zagotovo ne bi bilo, saj je bila Hilda znana kot zelo stroga osnovnošolska učiteljica, in komu drugemu zagotovo ne bi dovolila, da ji ukazuje. (Besedilo in fotografija: Jožica Hribar)
Slovenski dnevi knjige v maju
Literarni festival Slovenski dnevi knjige, ki je zadnja leta potekal na različnih lokacijah, vedno pa sredi aprila, bo letos od 15. do 18. maja na ploščadi pred Moderno galerijo v Ljubljani, na začetku parka Tivoli. Pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP) so se odločili za prestavitev prireditve, ker želijo ujeti tople majske večere z branji in srečevanji. Dogodki bodo potekali še v hiši DSP na Tomšičevi, v Narodni in Moderni galeriji ter pravoslavni cerkvi, tako naj bi v času festivala ustvarili Kulturno sosesko.
Tema 24. festivala Slovenski dnevi knjige je Prostori, ki jih zapuščamo. Štiri tematske sklope bodo vodili Dimitrij Rupel, Svetlana Slapšak, Ana Duša in Hana Ostan Ožbolt, potekal bo tudi raznolik obsejemski program.
Tulipani v Dolini miru
V Arboretumu Volčji Potok se bo 5. maja zaključila tradicionalna razstava cvetja, a ne bo zmanjkalo ne rož ne drugih zanimivosti. Ena od teh je razstava na prostem ob stoti obletnici rojstva režiserja Franceta Štiglica (1919–1993). Tu je bilo namreč eno od prizorišč snemanja filma Dolina miru, o čemer se je ohranilo ustno izročilo okoliških prebivalcev. Razstavo z zanimivimi informacijami o režiserju, filmu in snemanju v Arboretumu si lahko ogledate do 14. julija, park je odprt od 8. do 20. ure vsak dan, tudi ob koncih tedna in med prazniki.
Sem in tja po kraški gmajni
Začel se je spomladanski del 4. Festivala kraška gmajna, festivala naravoslovnega in dediščinskega turizma. Do 2. junija se bodo v petih vikendih odvijali različni tematski pohodi po Divaškem in Komenskem Krasu, kreativne in otroške delavnice, strokovna srečanja, kulturne prireditve in kulinarični dogodki. Udeleženci se bodo med drugim učili graditi suhe zidove - veščina suhozidne gradnje je namreč od lani vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Več informacij najdete na: https://www.stanjel.eu.
Dvajseti praznik prostovoljstva
Nacionalni teden prostovoljstva, ki ga organizira Slovenska filantropija, je pravzaprav nekoliko daljše praznovanje prostovoljstva in zahvala prostovoljcem za njihovo udejstvovanje, ki ga bodo s številnimi dogodki proslavili po vsej državi. Tema že dvajsete prireditve po vrsti je Odpravimo diskriminacijo. Slovesno bo 14. maja v Črni na Koroškem, kjer bodo na posebni prireditvi podelili nazive junaki našega časa, naj prostovoljec v javni upravi, prostovoljstvu prijazno mesto, naj mentor prostovoljcev in naj mentorica prostovoljcev. Osrednji dogodek pa bo 16. maja med 13. in 17. uro v Ljubljani (na Bregu ob Ljubljanici), kjer se bodo na Veselem dnevu prostovoljstva predstavile prostovoljske organizacije iz vse Slovenije. Blizu 90 jih je, delujejo pa na različnih področjih – od socialne dejavnosti, kulture, ekologije do športa, izobraževanja in humanitarne dejavnosti.
Knjiga kot svojevrsten spomenik
Novomeščan dr. Janez Gabrijelčič je postavil poseben spomenik knjigi, saj je leta 2000 zagnal projekt Rastoča knjiga, ki poveličuje knjigo kot pomemben simbol narodne identitete in sporoča, da želimo biti narod znanja, kulture in odličnosti. Rastoča knjiga spodbuja pozitivne vrednote, kot so ljubezen, medsebojno razumevanje ter sodelovanje, in se širi ne le po Sloveniji, ampak so se ji pridružili že v 14 državah razvitega sveta. Dr. Gabrijelčič je sredi aprila na pogovor v novomeško knjižnico povabil dva dolenjska avtorja, ki sta z izdajo svojih knjig dala svoj prispevek k Rastoči knjigi. Upokojena ekonomistka Joža Miklič je predstavila knjigo Barjanski tulipan, ki jo je posvetila maminemu kulturnemu delovanju na Barju, upokojeni ravnatelj Jože Jazbec, ki je kar 12 let vodil dolenjske in belokranjske upokojence, pa knjigo z naslovom Drobtinice iz življenja ravnatelja.
Besedilo in fotografija: Jožica Dorniž