Staramo se z vnuki
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
STARANJE V SLOVENIJI
V raziskavi Staranje v Sloveniji – kaj potrebujemo, kaj zmoremo in kaj hočemo prebivalci Slovenije, ki smo stari nad 50 let, je veliko podatkov o družini. Kakovost družinskega sožitja zelo odloča o zdravem in zadovoljnem staranju. Danes se bomo ustavili pri podatkih o vnukih. Koliko vnukov imamo? Kaj nam pomenijo? Koliko nam pomagajo?
Na vprašanje, ali imajo vnuke, sta pritrdila dva od treh (67,6 odstotka). Ker je to reprezentativna raziskava, pomeni, da ima vnuke dobrega pol milijona od skupno 750.000 prebivalcev Slovenije, ki smo stari nad 50 let. V povprečju imajo dva do tri vnuke. Ker se isto število prebivalstva ohranja pri 2,1 otroka na žensko, pri nas in po Evropi pa je okrog 1,5, imamo seveda tudi dobro tretjino manj vnukov. Tudi število vnukov potrjuje druge podatke, da vstopamo v demografsko krizo padanja števila domačega prebivalstva.
Pri manjšem številu ljudi, ki vstopajo v življenje in se pripravljajo na prevzemanje našega razvoja, je toliko pomembnejša njihova kakovost; Trstenjak je poudarjal, da maloštevilne narode ohranja in razvija kakovost. Na kakovost oblikovanja vnukov pa imajo stari starši velik vpliv.
Vnuki so nekaj najlepšega!
Ta stavek velikokrat slišim od tega ali onega upokojenskega vrstnika. Vsak ga pove s toplim glasom in žarom v očeh. Enak je odgovor na raziskovalno vprašanje, kaj jim pomeni to, da imajo vnuke. Trem četrtinam (72,1 odstotka) od tistih, ki imajo vnuke, je to ena najpomembnejših stvari v življenju. Nadaljnja četrtina (27,4 odstotka) je odgovorila, da je to zanje precej pomembno. Le manj od pol odstotka odgovorov kaže trpko izkušnjo, da jim vnuki ne pomenijo nič.
To, da doživljamo vnuke kot nekaj najpomembnejšega v življenju, je znak socialnega zdravja. Naše skupnosti bodo v prihodnjih desetletjih vodili naši vnuki. Slovenska kultura se razvija skozi nešteto rodov: mi smo jo prevzeli od svojih dedov in staršev, jo po svojih močeh ohranjali in ji dodali svoj prispevek. Za nami prevzemajo to nalogo naši potomci. Če jih ne bi bilo ali bi zatajili, bi umrlo naše delo in delo vseh naših prednikov. Naša ljubezen do potomcev je izraz osnovne socialne potrebe po razvoju skupnosti in ohranitvi vsega vrednega. Zdravo zadovoljevanje potreb – tako telesnih in duševnih kot socialnih in drugih – je bistvo zdravega življenja, zato je ljubezen do vnukov eden izmed znakov zdravega staranja.
Veliko pomagajo
Presenečajo odgovori na vprašanje o tem, kdo jim je pomagal in ponudil oskrbo, če so jo v zadnjega pol leta potrebovali zaradi bolezni ali druge onemoglosti.
Med družinskimi oskrbovalci so vnuki visoko – četrtina je odgovorila, da so jim pomagali tudi vnuki. V zadnjega pol leta je potrebovalo pomoč v bolezni ali onemoglosti 13,5 odstotka nad 50 let starih prebivalcev Slovenije in vnuki so pomagali vsakemu četrtemu (3,1 odstotka). Dvakrat pogostejši družinski oskrbovalci od vnukov so zakonci in prav tako hčerke. Sinovi skrbijo za bolne in onemogle malce več kakor vnuki, snahe pa natanko toliko kakor vnuki. Seveda pomaga v družini bolnemu ali onemoglemu članu več zdravih in delež vnukov je pri tem velik.
Že več kot četrt stoletja usposabljamo prostovoljce za druženje s starejšimi ljudmi in spremljamo njihovo delo; na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje imamo pri tem dobre izkušnje z nekaj tisoč prostovoljci v več sto krajih z vseh koncev Slovenije in tudi pri sosedih. Naša izkušnja je naslednja. Pri prostovoljskem delu s starimi ljudmi so izjemno spretni, srčni in zadovoljni tisti, v čigar družini so v času njihovega otroštva in mladosti skrbeli za bolnega ali starostno opešanega človeka.
Sodobna spoznanja znanosti o možganih govorijo isto: sočutje, vživljanje v drugega in solidarna pomoč se razvijajo od malega s tem, ko praktično pomagamo drugemu. Te osnovne zmožnosti pa so pogoj za kakovostno sožitje in sodelovanje v družini, službi in družbi. Pomoč mladih pri oskrbi onemoglih družinskih članov je torej vsestransko koristna.
Stari starši sami – zdravi in bolni – pa imajo tudi večji pomen za prenos temeljnih vrednot iz roda v rod, kot mislimo. Pri vprašanjih vzgojne vloge starih staršev za njihovo kakovostno staranje in prihodnost naše skupnosti se bomo pomudili naslednjič.
