Kaj, koliko in kako zdravo jedo starejši?

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

jun. '19

STARANJE V EVROPI

Prehranske potrebe in značilnosti prehrane starejših odraslih se razlikujejo od drugih starostnih skupin zaradi zdravstvenih in drugih težav, povezanih s prehrano, fizioloških in drugih sprememb ter bolezni, ki se pogosteje izražajo in pojavljajo pri starejših.

Po raziskavi Mateja Gregoriča in sodelavk iz leta 2015 s podatki SHARE med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa dnevno štiri obroke ali več 22 odstotkov anketiranih, tri obroke nekaj več kot polovica, medtem ko 27 odstotkov anketiranih zaužije dnevno dva obroka ali manj. Med prebivalci Slovenije, starimi 50 let ali več, uživa sadje ali zelenjavo vse dni v tednu 85 odstotkov anketiranih, le pol odstotka pa manj kot enkrat tedensko.

Delež starejših žensk, ki pojedo dnevno priporočene štiri obroke ali več, je precej višji kot med moškimi. Prav tako obstajajo razlike po starosti, saj je delež tistih, ki zaužijejo dnevno priporočeno število obrokov, najvišji med najstarejšimi. Priporočilom o rednem uživanju sadja in zelenjave bolj sledijo tisti, ki finančno lažje shajajo iz meseca v mesec in imajo višjo stopnjo izobrazbe. Tisti, ki živijo v ruralnem okolju, uživajo več obrokov dnevno kot tisti, ki živijo v mestih.

V Sloveniji tradicionalno najpogosteje kot osrednji obrok uživamo kosilo, sledi večerja, najpogosteje pa opuščamo zajtrk. Kar 85 odstotkov starejših v raziskavi SHARE uživa sadje ali zelenjavo redno vsak dan, kar je precej več, kot velja za mlajše odrasle prebivalce Slovenije.

Po deležu čezmerno hranjenih smo v vrhu

Primerjava s starostniki drugih držav kaže, da se z deleži uživanja vseh priporočenih obrokov uvrščamo na visoko drugo mesto, glede deležev rednega uživanja sadja ali zelenjave pa tudi precej nad povprečje. Visoke deleže teh, ki redno uživajo vse priporočene obroke, najdemo med državami vzhodne in nekaterimi državami južne Evrope, manjše pa med državami celinske Evrope in skandinavskimi državami. Visoke deleže teh, ki redno uživajo sadje in zelenjavo, pričakovano najdemo med državami južne Evrope, najmanjše pa med državami vzhodne Evrope, kar lahko povežemo z večjo dostopnostjo sadja in zelenjave v posameznih delih Evrope.

Vse to bi lahko bilo pomirjujoče: očitno se starejši pri nas hranijo zdravo. Preseneča pa drugi prispevek Gregoriča in sodelavk iz iste publikacije, kjer so ugotavljali stanje na področju čezmerne hranjenosti in debelosti med starejšimi. Njihova primerjava s starostniki drugih držav je pokazala, da se po deležu čezmerno hranjenih uvrščamo v sam vrh, medtem ko se po deležu debelih uvrščamo malo nad povprečje. Visok delež čezmerno hranjenih in debelih je tudi sicer najti v celotnem razvitem svetu.

Ugotovitve sicer ponujajo dovolj jasno razlago: kot pišejo avtorji, je najpogostejši vzrok čezmerne hranjenosti in debelosti neravnovesje med energijskim vnosom in porabo. V enem izmed preteklih zapisov smo že opozarjali na relativno slabo sliko slovenskih starejših, ko je govora o telesni nedejavnosti. Če želimo torej narediti korak naprej pri zdravju in telesni teži starejših, ni dovolj le zdrava prehrana, potrebni bodo tudi ukrepi na področju dostopnosti telesne vadbe za vse skupine starejših. Upam torej, da bodo naši prispevki ponudili izhodišče tudi za prihodnje spremembe ali vsaj resnejše razprave na tem področju.

doc. dr. Andrej Srakar, Inštitut za ekonomska raziskovanja, fotogravija Shutterstock


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media