Na pokojninska vprašanja odgovarja Milena Paulini

Na pokojninska vprašanja odgovarja:
Milena Paulini

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | jun. '19

ZAGOTOVLJENA STAROSTNA POKOJNINA

Bralka M. A. iz Krškega navaja, da je bila leta 2013 starostno upokojena še po prejšnjem zakonu. Za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe se ji je upoštevala tudi dodana doba za čas prijave pri zavodu za zaposlovanje v trajanju 5 mesecev in 20 dni. Zdi se ji krivično, da zaradi upoštevanja nekaj mesecev dodane dobe ni upravičena do zagotovljene pokojnine.

Od veljavnosti zakona o spremembi in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, to je od 1. oktobra 2017 naprej, so do 500 evrov pokojnine upravičeni vsi zavarovanci, ki se starostno ali invalidsko upokojijo s pokojninsko dobo, ki je predpisana za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti. Za moške je to 40 let pokojninske dobe brez dokupa po določbah veljavnega zakona oziroma za ženske z ustrezno krajšo pokojninsko dobo brez dokupa, določeno za prehodno obdobje, ki se je zaključilo leta 2017.

Pravico do zagotovljene pokojnine od 1. oktobra 2017 imajo tudi vsi uživalci, ki so že uveljavili pravico do starostne ali invalidske pokojnine po veljavnem zakonu, kot tudi vsi uživalci, ki so jo uveljavili po prej veljavnih predpisih in dopolnili pogoj pokojninske dobe, ki je bil po takrat veljavnem predpisu določen za pridobitev pravice do starostne pokojnine pri najnižji starosti ali brez pogoja starosti, če ta ni bil predpisan. Pri ugotavljanju pokojninske dobe za pridobitev pravice do izplačila zagotovljene pokojnine se ne upošteva dodana doba. Dodano dobo je uvedel prejšnji zakon, ki je veljal od leta 2000 do konca leta 2012, in sicer je to čas zunaj zavarovanja, ki se je upošteval pri ugotavljanju pogojev za starostno pokojnino oziroma se še vedno upošteva, če je starostna pokojnina priznana po prehodnih določbah veljavnega zakona. Nadalje do zagotovljene pokojnine, ki od 1. januarja 2019 naprej znaša 530,57 evra, niso upravičeni uživalci predčasne pokojnine, uživalci starostne pokojnine, velja le za moške, ki jim je bila pokojnina znižana zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti, ter uživalci starostne ali invalidske pokojnine, ki so bili pretežni del zavarovani za ožji obseg pravic.

Glede na to, da je bralka uveljavila starostno pokojnino po prejšnjem zakonu in se ji je za izpolnitev pogoja 38 let pokojninske dobe upoštevala tudi dodana doba, čeprav le v trajanju 5 mesecev in 20 dni, ni upravičena do izplačila zagotovljene pokojnine.

VDOVSKA POKOJNINA PO ZUNAJZAKONSKEM PARTNERJU

Bralka L. P. iz Ljubljane navaja, da sta s partnerjem že več let vdovca, zadnjih šest let živita v zunajzakonski zvezi, vendar nimata prijavljenega skupnega stalnega prebivališča. Zanima jo, ali bi v primeru partnerjeve smrti lahko uveljavila vdovsko pokojnino, ki bi bila ugodnejša od njene invalidske pokojnine. Skupnega stalnega ali začasnega prebivališča, čeprav živita skupaj, pa zaradi določenih drugih razlogov premoženjskega značaja nimata prijavljenega.

Vdova oziroma vdovec pridobi po smrti moža oziroma žene vdovsko pokojnino, če so izpolnjeni splošni pogoji na strani umrlega zavarovanca kot tudi posebni na strani vdove oziroma vdovca. Z vdovo oziroma vdovcem je pri pridobitvi pravice do vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu izenačen tudi zunajzakonski partner, ki je z njim živel v življenjski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. Ta temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči, torej mora biti tudi življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski zvezi. Ker zakonca po veljavni zakonodaji kraj skupnega prebivališča določata sporazumno, torej to velja tudi za partnerja, ki živita v zunajzakonski skupnosti, skupno stalno prebivališče ni pomembno pri ugotavljanju dejanskega stanja, ali je bila življenjska skupnost med partnerjema po vsebini enaka zakonski zvezi. Zakon pa določa trajanje zunajzakonske skupnosti, in sicer je morala oseba, ki uveljavlja vdovsko pokojnino, pred smrtjo z njim živeti najmanj tri leta oziroma zadnje leto pred njegovo smrtjo, če je imela z njim kadar koli skupnega otroka.

Upoštevaje bralkine navedbe o trajanju njune zveze in v postopku ugotovljen obstoj zunajzakonske skupnosti, kar ugotavljajo na podlagi ustreznih dokazil ter zaslišanja prič v postopku ob uveljavljanju vdovske pokojnine, bo bralka v primeru partnerjeve smrti lahko uveljavila vdovsko pokojnino ali del vdovske pokojnine po njem, kar bo zanjo ugodneje.

TELEFONSKO SVETOVANJE

Pokličete jo lahko v četrtek, 13. junija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media