Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec
Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.
IZPLAČILO REGRESA
Bralkino hčer, ki v manjšem podjetju poleg finančno-računovodskih nalog opravlja tudi nekatere kadrovske zadeve, zanima, kako je z letošnjim regresom.
Nekateri zaposleni so že prejeli letošnji regres, nekateri pa so še v pričakovanju tako datuma prejema kot tudi višine le-tega. Velja omeniti zelo pozitivno zakonsko spremembo izpred meseca dni, na podlagi katere je izplačilo regresa neobdavčeno in brez prispevkov do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, znane na dan izplačila.
Delodajalec mora zaposlene najkasneje do 31. marca pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Pravica do dopusta je namreč v neposredni vzročni zvezi s pravico do regresa, kar pomeni, da ima delavec, ki ima pravico do dopusta, tudi pravico do regresa. Dejanska (ne)izraba dopusta nima nikakršnega vpliva na pravico do regresa, kar pomeni, da je do regresa upravičen tudi tisti, ki morda zaradi bolniškega ali porodniškega dopusta dejansko ne dela niti en dan v letu.
Sicer pa zakon o delovnih razmerjih pravico do regresa opredeljuje v 131. členu, iz katerega izhaja, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.
Regres mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta, toda s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti je lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določen kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
Če ima delavec pravico do izrabe le sorazmernega dela letnega dopusta, ima pravico le do sorazmernega dela regresa, in sicer v obsegu 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.
Do sorazmernega regresa je upravičen tudi tisti delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, in sicer sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom zakona, ko to narekujejo razlogi, kot so bolniški dopust, invalidnost in starševstvo.
Tudi pri tistih, ki se upokojujejo, velja sorazmernost vse leto in ni več relevanten datum prenehanja delovnega razmerja pred 1. julijem. Vsak mesec zaposlitve predstavlja 1/12 dopusta in posledično 1/12 regresa, medtem ko je po zakonodaji, veljavni do leta 2013, ob upokojitvi v drugi polovici leta pripadal celotni regres. Takšna sorazmernost čez vse leto velja tudi za primere prenehanja delovnega razmerja zaradi katerega drugega razloga.
SVETOVALNI TELEFON:
Pokličete ga lahko v sredo, 12. junija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
