Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | jun. '19

 DOSMRTNO PREŽIVLJANJE

Bralka ima dve hčeri, vendar zanjo že nekaj let skrbi le starejša hči. Skupaj z njeno družino tudi živi v hiši, ki sta jo zgradila s pokojnim možem. Bralka je lastnica polovice, hčeri pa imata deleža na hiši, ki sta ju dobili kot zapuščino po očetu – bralkinem pokojnem možu. Bralka bi rada s starejšo hčerko sklenila pogodbo o tem, da bo ta zanjo skrbela do njene smrti, v zameno za to pa bi dobila njen delež na hiši.

S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, njihova izročitev pa je odložena do izročiteljeve smrti. Bralka lahko tako s starejšo hčerko sklene pogodbo, s katero se bo hči zavezala, da bo skrbela zanjo, bralka pa ji bo v zameno za to izročila svoj delež, ki ga ima na hiši.

Pogodbo o dosmrtnem preživljanju lahko sklene kdor koli s komer koli, torej tako osebe, ki so med seboj v sorodstvenem razmerju, kot tudi osebe, ki niso v sorodstvenem razmerju. Pogoj pa je, da je pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa. Posledice pogodbe so namreč zelo daljnosežne, ker gre praviloma za dolgotrajna pogodbena razmerja, pri katerih je obveznost preživljanja lahko tudi zelo zahtevna. Nemalokrat se pogodbenika s takšno pogodbo dogovorita tudi o skupnosti življenja ali skupnosti premoženja ali da bo preživljavec skrbel za preživljanca in ga varoval, mu obdeloval posestvo in po njegovi smrti poskrbel za pogreb ali kaj podobnega.

Dobro je, da se s pogodbo preživljanec tudi odpove razpolaganju s premoženjem, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, da ne bi morda kdaj tistega, kar je obljubil v zameno za svoje preživljanje, prodal ali obremenil. Vse to je smiselno vpisati v zemljiško knjigo, saj dogovor tako dobi pravni učinek tudi proti tretjim osebam. Pogodba sama namreč zavezuje le podpisnike pogodbe.

Pogodba o dosmrtnem preživljanju praviloma velja od dneva sklenitve do smrti preživljanca. Predčasno se lahko razveže ali spremeni le izjemoma, in sicer na podlagi dogovora podpisnikov ali s sodbo sodišča. Če živita po pogodbi o dosmrtnem preživljanju pogodbenika skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje neznosno, lahko vsaka stranka zahteva od sodišča, da se pogodba razveže. Če pa ena stran ne izpolnjuje svojih obveznosti, lahko razvezo pogodbe zahteva druga stran. Če pa se po sklenitvi pogodbe razmere tako spremenijo, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežena, lahko pogodbenik zahteva, da sodišče na novo uredi razmerje, upoštevaje vse okoliščine, ali pa razveže pogodbo.

Če umre preživljavec, preidejo njegove obveznosti na njegovega zakonca in druge dediče, če se s tem strinjajo. Če se ne strinjajo z nadaljevanjem pogodbe o dosmrtnem preživljanju, se pogodba razveže in nimajo pravice zahtevati odškodnine za prejšnje preživljanje. Če pa zakonec oziroma potomci preživljavca zaradi utemeljenih razlogov ne morejo prevzeti preživljanja, pa lahko zahtevajo razvezo pogodbe in odškodnino za preteklo preživljanje.

Po starejši sodni praksi je veljalo, da pogodba ni imela pravnega učinka na dedovanje, če je bila sklenjena tik pred smrtjo. Po novejši sodni praksi to ni več tako. Sodišče je tako v enem novejših sporov odločilo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna tudi ob vedenju, da bo preužitkar zaradi hude bolezni umrl v naslednjih 6 do 12 mesecih. Sodišče je pri tem odločilo, da se tako imenovana aleatornost (negotovost) ne nanaša le na pričakovan dan smrti in s tem trajanje pogodbe, pač pa se nanaša na koristi in obveznosti, ki jih imata pogodbeni stranki z njeno sklenitvijo. Stranki ob sklenitvi pogodbe zagotovo nista mogli vedeti, kaj vse bo vsestranska skrb za preužitkarja v njegovih zadnjih mesecih življenja – glede na hudo bolezen – obsegala. Obveznosti, kot sta nega in vsestranska pomoč, so tudi neločljivo povezane z medsebojno emocionalno pripadnostjo in zaupanjem strank. Te lastnosti, ki se ne dajo izraziti v denarju, dodatno onemogočajo čisti ekonomski obračun vrednosti pogodbenih zavez, sploh če sta stranki pogodbo sklenili tudi zaradi predhodne pomoči in vlaganj preživljavca.

Če se bo bralka odločila skleniti takšno pogodbo s hčerko, je smiselno, da v njej uredi tudi pričakovan obseg oskrbe, kar navadno vključuje materialno in tudi čustveno pomoč ter nego, če bo ta potrebna. Če bo hči za mamo skrbela do smrti, bo dobila materin delež in tudi očetov delež hiše. Mlajša hči pa bo dobila le delež, ki ji ga je zapustil oče.

SVETOVALNI TELEFON:

Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 11. in 18. junija, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media