Slabšanje razmer v domovih
V Društvu Srebrna nit – združenju za dostojno starost vsak dan dobivajo pisma in telefonske klice svojcev s pritožbami o slabih razmerah, v katerih živijo zlasti dementni in nepomični stanovalci v nekaterih domovih starejših občanov. Nekaj primerov so člani društva in sorodniki stanovalcev razkrili na novinarski konferenci, na kateri sta sodelovala še stanovalca Doma upokojencev Center v Ljubljani, enota Tabor.
Čeprav v domovih primanjkuje negovalnega in drugega osebja, se ne bi smelo dogajati, da nepomični stanovalci dneve preležijo v postelji, ker jih nihče niti za kako uro ne posadi na voziček, kaj šele da bi jih odpeljal na zrak. Pogosto so dehidrirani, ker ne zmorejo samostojno piti (starostniki že tako in tako izgubljajo občutek za žejo) ali sploh nimajo na voljo svežega čaja. Ponekod šepa higiena. Že to, da imajo nepomični stanovalci na voljo le tri plenice na dan, je premalo, dogaja pa se, da imajo v nekaterih domovih tihi dogovor, da stanovalcem menjajo plenice le dvakrat na dan. Njihovih zdravstvenih težav niti zdravniki ne jemljejo resno, stanovalci pogosto slišijo, da za določene težave pač kriva njihova starost. Tako je ena od stanovalk več dni tožila nad bolečinami in šele na vztrajanje svojcev so jo odpeljali v bolnišnico. Izkazalo se je, da je imela zlomljen kolk …
Ni povsod enako
Ob tem Biserka Marolt Meden, predsednica društva Srebrna nit, poudarja, da ne gre vseh domov metati v isti koš, v mnogih domovih se za stanovalce zelo potrudijo, vendar je treba storiti vse, da do takih primerov sploh ne bi prihajalo. Zato so na odločevalce naslovili že četrto javno pismo s predlogi, kaj je treba takoj urediti v domovih starejših in za starejše. Poudarjajo, da je treba nujno izboljšati življenjske in bivalne pogoje – od prehrane (stalna ponudba čaja ali kompota, možnost izbire obrokov, pomoč pri hranjenju …), skrbi za gibanje in posedanje nepomičnih uporabnikov glede na njihove potrebe do ureditve higienskih razmer (osebje mora zagotoviti dovolj inkontinenčnih pripomočkov, tj. predlog in plenic, in jih menjavati po potrebi, stanovalci morajo imeti možnost kopanja vsaj enkrat na teden) in poskrbeti, da bi v domove prihajalo več prostovoljcev, ki bi stanovalce peljali na zrak in se družili z njimi.
Treba je spremeniti pravilnik o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev, poenotiti kriterije in preveriti, katere storitve morajo stanovalci res doplačevati, katere pa spadajo v kategorijo oskrbe, ki pripada posamezniku. Zdaj morajo doplačevati tudi po sto evrov in več na mesec, zato da jim osebje pomaga vstaviti slušni aparat ali jim omogoči kopanje pogosteje kot enkrat na dva tedna.
Da bi domove kadrovsko okrepili, je nujno sprejetje ustreznih kadrovskih normativov in standardov v skladu s sprejetimi poklicnimi kompetencami, pri čemer bo vztrajala tudi Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije. Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je treba doseči ustrezno plačevanje zdravstveno-negovalnih storitev v domovih. Nedopustno je, da zavod za oskrbo stanovalca v negovalni bolnici plača tri- do štirikrat več kot za oskrbo v domu starejših, čeprav gre za isto osebo, ki potrebuje iste storitve.
V društvu Srebrna nit še predlagajo, da bi področje skrbi za starejše urejal en sam resor, v katerem bi sodelovali zdravstvo, sociala in drugi deležniki. Poenostaviti bi morali pritožbene poti, vezane na odpravo kršitev pravic starejših, in urediti nenapovedane in javne nadzore domov. Prav tako vlado pozivajo, naj začne graditi nove domove za starejše s pomočjo evropskih sredstev (zgradili naj bi vsaj tri domove na leto), hkrati pa naj prepreči neupravičeno bogatenje zasebnih domov starejših s koncesijo na račun starejših in njihovih bližnjih. Predvsem pa naj poskrbi, da bo v najkrajšem času sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, v katerem bodo upoštevane pripombe iz javne razprave, in v proračunu zagotovi dovolj sredstev za njegovo uresničevanje. Poleg tega še pozivajo, naj pristojni zagotovijo zadostno število postelj v negovalnih bolnišnicah ali negovalnih oddelkih v domovih starejših ter uredijo paliativno oskrbo po vsej državi.
Sodeč po izkušnjah udeležencev na konferenci, se razmere hitro in praviloma brez težav uredijo, kadar svojci ali drugi obiskovalci opozarjajo na nepravilnosti v domu. Pogosteje so neprimernemu ravnanju izpostavljeni tisti stanovalci, ki nimajo sorodnikov ali jih ti ne obiskujejo. Ob tem pa so poudarili še eno žalostno, a vedno bolj resnično dejstvo: da namreč domovi počasi postajajo odlagališča starih ljudi. Sorodniki poskrbijo za nastanitev svojca in potem pozabijo nanj ...
